ČETRTEK, 16. maj
12.00, SEJNA SOBA MLADINSKEGA KULTURNEGA CENTRA MARIBOR
Predstavitev programa, podpis zaveze festivala Zero waste, predstavitev programa v partnerskih mestih.
Organizira: MKC Maribor.
Foto: Živa Mijatović
12.00, UNIVERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR, KNJIŽNO RAZSTAVIŠČE UKM
Na otvoritveni slovesnosti bosta predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev Tanja Petrič, v imenu ustanovitelja, in direktorica MKC Maribor Marja Guček, v imenu pokrovitelja, razglasili prejemnika oz. prejemnico nagrade Vasje Cerarja za najboljši prevod na področju mladinske književnosti. Obiskovalce in obiskovalke bodo nagovorili dr. Vlasta Stavbar, predstavnica Univerzitetne knjižnice Maribor, Marja Guček, direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor, ter predstavnik Mestne občine Maribor. V skulpturo Časovna kapsula Jožeta Šubica bo vložen izvirni literarni prispevek osrednje gostje festivala Barbare Korun. Potekalo bo tudi odprtje razstave Na preži za prežo avtorjev Boruta Gombača in Jerneje Ferlež ter glasbeni nastop. Otvoritveno slovesnost bosta moderirala Petra Bauman in Nino Flisar.
Organizirata: UKM in MKC Maribor.
14.00, DOM STAREJŠIH OBČANOV TEZNO
Bralna akcija Humanitarnega združenja žensk Inner Wheel klub Maribor. Glasno branje dela Dobra družba: zgodbe o prevozih (LUD Literatura, 2019) avtorice Ane Svetel. Poslušalci, stanovalci Doma starejših občanov Tezno, radi prisluhnejo novim besedilom, ki vzbudijo spomine na njihove izkušnje in spoznanja. Bralno srečanje vodita Vasiljka Prosnik in Marija Podhostnik, članici IWK Maribor.
Organizira: Humanitarno združenja žensk Inner Wheel klub Maribor.
18.00, LITERARNA HIŠA MARIBOR
Pesnica, igralka, plesalka, prevajalka in avtorica dramskih tekstov Breda Pugelj je prevedla več kot trideset književnih in dramskih del ter strokovne literature. Bila je trikratna finalistka Pesniškega turnirja. Veliko se je ukvarjala z gledališko dejavnostjo za otroke in mladino. Objavila je nekaj slikanic in del za otroke, njen romaneskni prvenec pa nosi naslov Cesta do proge. Z avtorico se bo pogovarjal Marjan Pungartnik.
Organizacija in izvedba: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD – OI Maribor in ZKD Maribor.
18.00, KNJIGARNA BELETRINA MARIBOR
Tržaški pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec in urednik Marko Kravos zagotovo sodi med najvidnejše slovenske literarne ustvarjalce. Prejel je nagrado Prešernovega sklada, zlatnik poezije za pesniški opus, Schwentnerjevo nagrado in več italijanskih nagrad, med njimi italijansko državno nagrado za poezijo Astrolabio d’oro. Kravos je osrednje pero tržaške poezije, njegov izjemen literarni opus šteje več deset pesniških zbirk, obsežen je njegov opus knjig za otroke. Izjemno pomembno je tudi njegovo uredniško delo, več kot triindvajset let je deloval kot glavni urednik založbe Založništvo tržaškega tiska v Trstu.
Pogovor z avtorjem, ki je v lanskem letu praznoval jubilejno osemdesetletnico, bo usmerjala Darka Tancer-Kajnih.
Organizirata: Založba Pivec in Knjigarna Beletrina Maribor.
19.00, VETRINJSKI DVOR, ODPRTI ODER VETRINJCA – BARCODA
Na literarnem večeru bodo nastopili Alja Adam, Aljaž Koprivnikar, Vesna Liponik in Pino Pograjc. Po prvem sklopu branja sledi pogovor s pesnico Aljo Adam, ki bo predstavila pesmi iz pesniške zbirke Privlačnosti in iz novo nastajajoče zbirke. Dogodek bo povezovala Špela Setničar, gostitelj in selektor nastopajočih je pesnik in urednik Tom Veber. Dogodek je del programa Maribor skozi rožnata očala in projekta Mavrični junij v Mariboru.
Produkcija: MKC Maribor. Izvedba: MKC Maribor – festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru in program Maribor skozi rožnata očala v sodelovanju s KUD Coda in Narodnim domom Maribor.
10.00–13.00, 15.00–18.00, GRAJSKI TRG
Na preži smo za dobro knjigo (po ugodni ceni)! Na sejmu boste lahko pri več kot dvajsetih založnikih odkrili vse od vrhunskih romanov, slikanic, pesniških zbirk, knjig za tiste, ki bi se radi naučili česa novega, prevetrili svoj pogled na svet, podarili knjigo ali se okrepili s poletnim branjem.
Vljudno vabljeni, da raziščete bogato, posebno sejemsko ponudbo in z nakupom podprete slovensko knjigo.
Sodelujejo: Založba Litera, Založba Pivec, KUD Sodobnost International, Beletrina, Forum slovanskih kultur, Književno društvo Hiša poezije, Vigevageknjige, Klub kulturnih ustvarjalcev KU KU, Univerzitetna založba Univerze v Mariboru, Alma Mater Europaea – ECM, Založba Alma Mater Press, Založba AMEU - ISH, Pokrajinski muzej Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Založba ZRC, Lisztov inštitut – Madžarski kulturni center Ljubljana, Kulturna agencija Petőfi – Petőfi Cultural Agency, Francoski inštitut v Sloveniji, Društvo za informiranje o islamu, Krščanska adventistična cerkev, BitCoin knjižnica, Vlado Began – samozaložnik, Dve luni - zavod za poetizacijo sveta.
Spremljevalni program knjižnega sejma povezuje Petra Bauman.
V Bukvarni Ciproš (KC Pekarna) so podaljšali odpiralni čas in vas pričakujejo vse dni v času sejma – vabljeni v največjo bukvarno v Sloveniji!
Produkcija in izvedba: MKC Maribor.
Foto: Boštjan Lah
10.00, GRAJSKI TRG
Z Društva slovenskih pisateljev je na pot krenilo posebno vozilo. S kovčki polnimi knjig bodo po mestih in manjših krajih k vam pripotovali pisatelji in pisateljice, pesnice in pesniki. Maribor je mesto na poti v deželo čudes. Mesto za postanek. Obiskala ga bo pisateljica in pravljičarka Alenka Spacal. Da skupaj razpremo knjige in uzremo svet, v katerega lahko vstopi le tisti, ki bere.
Produkcija: Društvo slovenskih pisateljev. Organizira: MKC Maribor v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev in festivalom 29. Slovenski dnevi knjige v Ljubljani.
10.00, GRAJSKI TRG
Pravljičarka Alenka Spacal bo pripovedovala ljudske in avtorske pravljice. Najprej bo razkrila, kako so si nekdaj pripovedovali o glasbi, o godcih in o nastanku gosli. Nato bodo ob sodobnih slikanicah pred nami zaživele skrivnosti ustvarjanja, vse od zbiranja besed in prisluškovanja verzom do slikanja podob. S pravljicami poletimo do knjig. Ali kot pravi mala modra sraka v Modrih ptičjih mislih: »Kdor bere, ta leti!« Alenka Spacal je pisateljica, ilustratorka in pravljičarka. Ustvarila je pet avtorskih slikanic. Sodobno pravljičarstvo razvija pod okriljem Bajalke, zavoda za založništvo in umetnost pripovedovanja.
Organizira: MKC Maribor v sodelovanju z Bajalko.
Foto: Gregor Salobir
10.30, PEDAGOŠKA FAKULTETA MARIBOR, PREDAVALNICA 0.100
Zlatorog tržaškega pisatelja Marka Kravosa je nastal po različnih ljudskih pripovedih ter zgodovinskih virih, ki govorijo o legendah in mitih iz našega alpskega visokogorja. S prenovo starih pripovednih motivov avtor tako mlade kot odrasle bralce opozarja na pravljično izročilo iz naših krajev, obenem pa v njih obuja odnos do naravnega okolja, ki ga v pravljici poosebljajo bele žene sredi čudežnega vrta v osrčju Triglavskega pogorja, Zlatorog pa predstavlja bajeslovno bitje z večno življenjsko močjo v krvi in rogovju. Ilustracije za knjigo so delo odlične slikarke, ilustratorke in mladinske pisateljice Andreje Peklar, nova knjižna izdaja Zlatoroga pa je ob avtorjevem jubileju izšla pri Založbi Pivec. Pogovor z avtorjem vodi Dragica Haramija.
Organizirajo: Mladinski kulturni center Maribor, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru in Založba Pivec.
Foto: arhiv Založbe Pivec
11.00, GRAJSKI TRG
Mariborska knjižnica je ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke, v enotah Mariborske knjižnice pripravila veliko razstavo ilustracij Ane Maraž, Eve Mlinar in Tine Volarič. Izbor ilustracij treh umetnic prinaša tudi v javni prostor razstavo, ki bo v času festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru na ogled na Grajskem trgu, v času Festivala Lent v Art Kampu, do konca poletja pa v Doživljajskem igrišču Betnava.
Produkcija: Mariborska knjižnica v partnerstvu z MKC Maribor in festivalom Slovenski dnevi knjige v Mariboru.
11.15, GRAJSKI TRG
Letošnja kolekcija oblečenih knjig je avtorsko delo dijakov Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor, Jana Furmana, Aneja Kavčiča in Roka Krambergerja. Mentorji: Mirjana Kumer, Marjan Kumer, Aljaž Fijačko in Vesna Kolenko. Ulična razstava je nastala v sodelovanju s Festivalom Pranger ter slovenskimi založbami, ki so podarile knjige. Na razstavi, ki vključuje izbrane pesniške zbirke Festivala Pranger, ki so jih izbrali Silvija Žnidaršič, Jelka Kernev Štrajn in Luka Benedičič, so naslednje oblečene knjige slovenskih pesnic in pesnikov; Ana Pepelnik: to se ne pove (LUD Literatura), Tonja Jelen: Od točke nič (Litera), Nina Dragičević: AMPAK, KDO? (ŠKUC, Vizibilija), Vesna Liponik: Jabk (ŠKUC, Lambda) Denis Škofič: Tuskulum (Cankarjeva založba), Matjaž Zorec: Večerna zora (Hiša poezije, LJ), Zdrav Ko Riba/P. Repar: Pot z Unij in naprej (Koščak & Apokalipsa), Lara Božak: Z luknjami v prepihu (Lit. društvo IA, Črna skrinjica, LJ) in Miljana Cunta: Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo (Slovenska matica).
Razstava bo na ogled vsak dan v času trajanja knjižnega sejma. Razstava oblečenih knjig bo na ogled tudi na letošnjem 21. Festivalu Pranger v atriju Kulturnega centra Rogaška Slatina med 4. in 6. julijem 2024.
Produkcija in izvedba: MKC Maribor v sodelovanju s Srednjo lesarsko in gozdarsko šolo Maribor ter Festivalom Pranger.
Foto: arhiv Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor
12.00, ODER KNJIŽNEGA SEJMA, GRAJSKI TRG
S III. gimnazije Maribor prihaja v goste šolska glasbena skupina (Julija Novak, Žana Višnar, Manja Županič, Nina Frangež, Lina Malinger, Zala Ekart, Lučka Perc, Manja Županič, Paul Felix Lovše in Lovro Lešnik), ki bo pospremila pesnike Eneja Ibrahimovića, Roka Meklina, Iris Pisanec Kaučevič, Emo Pristovnik Kajbič in Taro Perdija. Mentorici: Darija Golob Malenšek in Alja Šulič.
S Srednje šole za trženje in dizajn Maribor se predstavljajo glasbeniki Nino Jernejšek, Tomaž Podvršnik, Barbara Matjašič, Jaka Mastnak in Filip Valenko, povezuje jih Laura Lešnik. Mentorica: Tina Baumhakl.
Organizira: MKC Maribor v sodelovanju s III. gimnazijo Maribor in Srednjo šolo za trženje in dizajn Maribor.
15.00, ODER KNJIŽNEGA SEJMA, GRAJSKI TRG
Sveže izpod strehe mini založbe Kluba KU KU – cvetober avtorjev in avtoric, ki se predstavljajo z novimi avtorskimi projekti. Na Pijanem čolnu plujejo Bojan Tomažič, Slobodan Janković, Reinhard Padinger, Mateja Pleteršek in Jasmina Dovnik. Skupina si je ime izposodila pri Arthurju Rimbaudu, vabi pa vas tako skrivnostno: »Pesmi so praznik za čutila.«
Peter Andrej se predstavlja s projektom petih albumov v enem CD-boxu V delti jezika, Mojca Andrej s prevodi puščavskih pesmi Prehodi/Transitions, Bojan Sedmak se daje na Tnalo pesmi.
Organizira: MKC Maribor v sodelovanju s Klubom kulturnih ustvarjalcev KU KU.
Foto: arhiv KU KU
16.00, ODER KNJIŽNEGA SEJMA, GRAJSKI TRG
Mladi improvizatorji iz ekip Šolske impro lige III. gimnazije Maribor, Gimnazije Celje – Center in Zavoda Rast Ruše pod mentorstvom Mojce Frim se bodo z improviziranimi prizori poklonili nepozabnemu liku Kekca. Nastop pripravljajo ob 140. obletnici rojstva in 80. obletnici smrti njegovega avtorja Josipa Vandota. Brez scenarija, samo po predlogih občinstva, bodo poskrbeli, da boste v eni roki domov odnesli sonce, v drugi pa zlati smeh (in kakšno knjigo!).
Organizira: MKC Maribor v sodelovanju s KUD Banda ferdamana in ekipami ŠILE s III. gimnazije Maribor, Gimnazije Celje – Center ter Zavoda Rast Ruše.
Foto: Boštjan Lah
16.55, ODER KNJIŽNEGA SEJMA, GRAJSKI TRG
Pesnik Aleš Jelenko bo s kratkim branjem predstavil zadnjo pesniško zbirko Terra Incognita (KUD Apokalipsa, 2022), ki je bila lansko leto izbrana tudi v program festivala Pranger.
Organizira: MKC Maribor v sodelovanju s KUD Apokalipsa.
Foto: osebni arhiv
17.00, ODER KNJIŽNEGA SEJMA, GRAJSKI TRG
Glas izpod skorje (ZRU, 2023) je tretja pesniška zbirka Alenke Mihorič (1958) iz Maribora, ki živi in ustvarja v Dobu pri Domžalah. Knjiga je opremljena z avtoričinimi subtilnimi fotografijami detajlov iz narave. Iz spremne besede urednice: »Skorja […] je membrana, ki ves čas prepušča, menjuje dihe, informacije in poglede v vse smeri.« Pogovor z avtorico Alenko Mihorič bo vodila urednica zbirke in pesniškega portala www.pesem.si, Ana Porenta.
Organizira: MKC Maribor v sodelovanju z Zavodom za razvijanje ustvarjalnosti.
Foto: Gaja Grešak
17.30, ODER KNJIŽNEGA SEJMA, GRAJSKI TRG
S povsem svežo številko literarno-jezikoslovne revije Liter jezika se predstavljajo njeni avtorji. Nastopajo: Danijela Konc, Nina Vinšek, Nuša Ornik, Tinkara Kosi, Eva Cimerman, Dominik Škrinjar in Lea Peklar.
Organizira: MKC Maribor v sodelovanju z Oddelkom za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
17.30, GRAJSKI TRG
Osrednja mladinska radijska oddaja Mladi mladim prihaja v goste na knjižni sejem in bo v oddaji, ki bo šla v živo z Grajskega trga, napovedala mladinske programe, vključene v letošnji festivalski program.
Organizira: MKC Maribor v sodelovanju z Radiem Maribor.
18.00, LITERARNA HIŠA MARIBOR
Avstrijska literatura v Mariboru je slepa pega literarne zgodovine. Marjan Pungartnik je za zbornik Društva nemško govorečih žena, posvečen Doris Debenjak, pripravil krajši pregled vidnejših avstrijskih avtorjev in avtoric, povezanih z Mariborom, raziskoval pa je še naprej ter zbral okrog 130 imen, ki so relevantna za to temo. Spregovoril bo o najvidnejših ter najzanimivejših predstavnikih in predstavnicah te nevidne književnosti.
Organizacija in izvedba: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD – OI Maribor in ZKD Maribor.
19.00, VETRINJSKI DVOR, ODPRTI ODER VETRINJCA – BARCODA
Osrednja gostja 27. festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru je pesnica Barbara Korun, ki je z vsako pesniško zbirko – od prve Ostrina miline (Mladinska knjiga, 1999) do sedme Idioritmija (Hyperion, 2021) – pomembno zaznamovala slovenski pesniški prostor. Odlikuje jo popolna predanost pesniškemu poslanstvu, ki z njenega gledišča predpostavlja neločljivost etike od estetike, s čimer poezijo do neskončnosti razpre ter pripusti vanjo svet v njegovem mnogoglasju in raznoglasju. Njena poezija je plod velike budnosti, pozornosti v doživljanju, točnosti v beleženju vtisov, čutne razprtosti, mišljenjske neizprosnosti in osebne izpostavljenosti.
Prva zbirka Barbare Korun Ostrina miline (1999) je bila nagrajena kot najboljši prvenec, leta 2010 je dobila nagrado zlata ptica, za četrto zbirko Pridem takoj (2011) Veronikino nagrado, s sedmo zbirko Idioritmija (2021) je bila nominirana za Jenkovo nagrado. Od leta 2013 organizira redna mesečna srečanja ob branju novih zbirk slovenskih pesnic, naslovljena Pesnice za pesnice, za kar je leta 2020 dobila nagrado Mira. Njena poezija je bila objavljena v petnajstih samostojnih knjižnih prevodih in preko osemdesetih antologijah v več kot dvajsetih jezikih. Piše tudi kritike in eseje.
Pogovor z gostjo bo usmerjala Lidija Gačnik Gombač. Glasbeno bodo dogodek obogatili dijaki Konservatorija za glasbo in balet Maribor.
V primeru dežja bo prireditev potekala v zgornji dvorani Vetrinjskega dvora.
Organizira: Mariborska knjižnica v partnerstvu z MKC Maribor – festivalom Slovenski dnevi knjige v Mariboru in v sodelovanju s KUD Codo in z Narodnim domom Maribor.
Foto: Maja Pertič Gombač
10.00–13.00 in 15.00–18.00, GRAJSKI TRG IN BUKVARNA CIPROŠ
Na preži smo za dobro knjigo (po ugodni ceni)! Na knjižnem sejmu na Grajskem trgu sodelujejo: Založba Litera, Založba Pivec, KUD Sodobnost International, Beletrina, Forum slovanskih kultur, Književno društvo Hiša poezije, Vigevageknjige, Klub kulturnih ustvarjalcev KU KU, Univerzitetna založba Univerze v Mariboru, Alma Mater Europaea – ECM, Založba Alma Mater Press, Založba AMEU - ISH, Pokrajinski muzej Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Založba ZRC, Lisztov inštitut – Madžarski kulturni center Ljubljana, Kulturna agencija Petőfi – Petőfi Cultural Agency, Francoski inštitut v Sloveniji, Društvo za informiranje o islamu, Krščanska adventistična cerkev, BitCoin knjižnica, Vlado Began – samozaložnik, Dve luni, zavod za poetizacijo sveta.
Vabi tudi Bukvarna Ciproš (KC Pekarna) na desnem bregu Drave.
Spremljevalni program knjižnega sejma povezuje Petra Bauman.
Produkcija in izvedba: MKC Maribor.
GRAJSKI TRG
Produkcija: Mariborska knjižnica v partnerstvu z MKC Maribor in festivalom Slovenski dnevi knjige v Mariboru.
GRAJSKI TRG
Produkcija: MKC Maribor in Festival Pranger. Izvedba v sodelovanju s Srednjo lesarsko in gozdarsko šolo Maribor.
Foto: arhiv Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor
10.00 in 11.00, ODER KNJIŽNEGA SEJMA, GRAJSKI TRG
V goste prihaja avtorica priljubljenih in nagrajenih zgodb, ki piše za najmlajše ter zanje občasno tudi kaj prevede. V letu 2019 je pri Mladinski knjigi izšla slikanica Obisk (z ilustracijami Ane Zavadlav), leta 2022 pa je izšlo nadaljevanje te slikanice z naslovom Nočni obisk. Gre za zgodbo o prijateljstvu ter medsosedskih odnosih med lenivci in tapirji. Dogajanje je atraktivno in slikovito ter kljub glavnemu liku, lenivcu Smrču, ki je bolj počasne sorte, razgibano in dinamično. Pripoved gre z roko v roki z imenitnimi ilustracijami Ane Zavadlav, ki nam na nepozaben način približa živalski svet ter dnevno ali nočno vzdušje visoko v krošnjah, pod drevesi ali v vodah eksotičnega gozda. Slikanica, ki poudarja pomen in vrednote medsebojnega sodelovanja ter pomoči, je namenjena otrokom od predbralnega obdobja naprej do konca prve triade osnovnih šol. Na obisku nam bo Gaja Kos povedala marsikaj zanimivega o lenivcih in tapirjih, skupaj s pisateljico pa se bomo podali v čisto pravo džunglo!
Organizira: MKC Maribor.
11.00–13.00 in 16.00–17.00, GRAJSKI TRG
Le komu dandanes čistimo čevlje, da lahko preživimo iz dneva v dan? So časi zdaj takšni, da se je bolje sklanjati proti vzhodu, zahodu ali kar v vse smeri neba? Kakšno sporočilo je general in pesnik Rudolf Maister pustil mlajšim generacijam? Performerka Miša Gams, ki deluje tudi kot kritičarka in pisateljica, bo na Grajskem trgu s starinskim priborom za čiščenje čevljev »razčistila«, ali si Rudolf Maister poleg naziva general zasluži tudi naziv pesnik, ter mimoidoče povabila, da odnesejo s seboj pesem in s tem majhen košček duha moža, ki je ubranil Maribor ter Štajersko pred okupatorjem.
Organizira: MKC Maribor.
Foto Urša Krišelj Grubar
12.00, ODER KNJIŽNEGA SEJMA, GRAJSKI TRG
S Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor se z interpretacijo kanoniziranih ter sodobnih avtorjev in avtoric, ki tematizirajo naravo, predstavljajo Marko Kos, Marko Gumzej, Žiga Kokol, Jaka Priteržnik, Gabrijel Plevanč, Jakob Feldin, Vito Slavinec in Tilen Kianec. Mentorici: Tatjana Perič in dr. Janja Vollmaier Lubej.
S Šolskega centra in Gimnazije Ravne na Koroškem prihajajo Flegmatiki s pesmimi, objavljenimi v šolski reviji Flegma, Neža Gabrovec, Tadej Gosak, Zala Špoljar Slivnik, Lucija Fortin, Nuša Jehart, Jan Penec, Tamara Rožej, Ana Žiberna in Špela Ramšak. Mentorica: Lucija Mirkac.
Dijaki Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, ki delujejo v kreativni delavnici pesnice Andreje Vidmar, bodo ob glasbeni spremljavi interpretirali avtorsko poezijo, ki bo jeseni izdana tudi v knjižici. Predstavili se bodo Vida Cerkvenič, Nuša Auberšek, Neža Gačnik, Lejla Pogačar, Ema Bohanec, Neli Ribič Kurnik, Gal Pervoršek, Pija Rauter in Gabriela Lešnik.
Organizira: MKC Maribor v sodelovanju s Srednjo lesarsko in gozdarsko šolo Maribor, s Šolskim centrom in Gimnazijo Ravne na Koroškem ter s Škofijsko gimnazijo Antona Martina Slomška Maribor.
15.00, ODER KNJIŽNEGA SEJMA, GRAJSKI TRG
Mariborskemu kantavtorju Andreju Vilčniku se bo na kitari pridružil Bratko Zavrnik, novinar in »codovec« (učitelj kitare pri KUD Codi). Sicer člana benda Fox and the Poor Guys bosta
tokrat nastopila v akustični preobleki z rock-repertoarjem, ki je sicer prepoznaven, a se ogiba klišejem.
Organizira: MKC Maribor.
Foto: Šimen Zupančič, Media24
15.30, ODER KNJIŽNEGA SEJMA, GRAJSKI TRG
Igra Gledališki klub je zasnovana kot igra v igri. Na odru sledimo prvi vaji učencev, ki se pripravljajo na igro Podnajemnik. Učenci so sošolci, dobro se poznajo, nekateri so kritični bolj, drugi manj. Ob uri za vajo se počasi zbirajo, nekateri celo zamujajo; vsi prisotni se pogovarjajo o igri in nehote raziskujejo medsebojne odnose. Nastopajo: Vida Ornik, Vid Namestnik, Tara Audič Badovinac, Vasilisa Piun, Žiga Ritlop, Rozalija Kac, Alina Kolšek Šalamun in Alina Husejnagić.
Organizira: MKC Maribor v sodelovanju z Društvom za razvoj kreativnosti in potencialov Portret.
16.00, ODER KNJIŽNEGA SEJMA, GRAJSKI TRG
Nagrajeni roman avstrijskega pisatelja in glasbenika Daniela Wisserja Kraljica gora (KUD Sodobnost International, 2024) v ospredje postavlja peripetije tragikomičnega protagonista, za multiplo sklerozo obolelega še ne petdesetletnika Roberta Turina, ki vegetira v negovalnem domu, priklenjen na invalidski voziček, in načrtuje pobeg v odrešilno Švico. Roman v dramski maniri na humoren način spregovori o etičnih dilemah ob končanju življenja z medicinsko pomočjo, razgalja nevzdržne razmere v zdravstvenih ustanovah in prikazuje dvoličnost sodobne družbe. O prevajalskih dilemah in o literarni predelavi aktualnih vprašanj pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se bosta pogovarjala prevajalka dela Tanja Petrič ter kardiolog in pisatelj Franjo H. Naji, ki se v svojem romanu Noč na obisku (Litera, 2022) prav tako sooča s temo evtanazije. Pogovor povezuje Petra Bauman.
Organizirata: MKC Maribor in Društvo slovenskih književnih prevajalcev v sodelovanju s KUD Sodobnost International, s podporo Evropske unije in Javne agencije za knjigo RS.
17.00, SREDIŠČE MARIBORA, ZBIRNO MESTO NA GRAJSKEM TRGU
Na literarnem sprehodu bo Tonja Jelen prebirala odlomke iz romanov, ki se dogajajo na mariborskih ulicah in izbranih točkah v mestu. Predstavila bo tudi literarne zemljevide, ki sta jih ustvarili z Dijano Božić. Sprehajali se bomo po poteh iz literarnih del Janje Vidmar Pink, Orlanda Uršiča Krušni oče in Toneta Partljiča Veter z vzhoda ter Sebastjan in most.
Organizira: MKC Maribor v sodelovanju z združenjem KODA MODRO.
Foto: Peter Tomaž Dobrila
17.00, ODER KNJIŽNEGA SEJMA, GRAJSKI TRG
Pisec in kantavtor Matej Krajnc je uglasbil pesmi Ferija Lainščka in jih z naslovom Stišja objavil na plošči pri Kulturnem centru Maribor (2024). V zbirki je med njegovimi avtorskimi uglasbitvami tudi pesem Mary Ann, ki jo je pred štiridesetimi leti na besedilo Ferija Lainščka uglasbil Oto Pestner. Stišja bodo tokrat zadonela malce glasneje.
Organizira: MKC Maribor – literarni program MKC Črka v sodelovanju s Kulturnim centrom Maribor.
17.30, ODER KNJIŽNEGA SEJMA, GRAJSKI TRG
Ženska vokalna skupina A cappella, ki pod okriljem KUD Rače deluje že več kot 15 let, je za svoje nastope prejela številna priznanja; nastopala je v programih RTV Slovenije, tudi na Hrvaškem in v Avstriji. Ustanovitelj skupine je Tone Žuraj. Predstavila se bo s slovenskimi in tujimi pesmimi. Nastopajo Anja Lešič, Dora Ožvald, Eneja Lina Berglez, Alja Majcen, Katja Vasić, Lucija Dajčman, Teja Fuchs in Eva Mustafa.
Organizira: MKC Maribor v sodelovanju s KUD Rače.
Foto: Tone Žuraj
18.00, LITERARNA HIŠA MARIBOR
Milan Novak je človek plesa, poezije in risbe, ki deluje v Sloveniji in na Balkanu. Od leta 2014 živi v Varaždinu na Hrvaškem, od koder prihaja tudi pesnica in prevajalka Ljubica Ribič, predsednica Društva za propagando kulture Ritam misli, ki piše poezijo in kratko prozo v standardni hrvaščini, kajkavščini in slovenščini ter prevaja iz slovenščine.
Organizacija in izvedba: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD – OI Maribor in ZKD Maribor.
19.00, VETRINJSKI DVOR, ATRIJ VETRINJCA - BARCODA
Pesnice Kristina Kočan, Danica Križanič Müller, Petra Bauman, Lidija Gačnik Gombač, Ana Svetel, Nežka Struc in Nevenka Miklič Perne bodo brale izbrane pesmi iz svojega opusa iz antologije sodobnih pesnic Maribora Za robom jezika, ki jo je uredila pesnica in prevajalka Kristina Kočan ter je s spremno besedo Petre Kolmančič izšla pri založbi Litera. Antologija Za robom jezika je pomemben kamenček v mozaiku, ki na novo postavlja in vrednoti tradicijo ženskih ustvarjalk, ob tem pa tudi rekonstruira periodični tok pisave žensk v Mariboru in opozarja na nevidnost nekaterih ustvarjalk, zlasti tistih, ki so v mestu ob Dravi delovale v preteklosti. Dogodek bo povezovala Zora A. Jurič.
V primeru dežja bo prireditev potekala v klubu BarCoda v Vetrinjskem dvoru.
Produkcija: MKC Maribor. Izvedba: MKC Maribor v sodelovanju z založbo Litera, KUD Coda in Narodnim domom Maribor.
10.00–13.00 in 15.00–18.00, GRAJSKI TRG
Na preži smo za dobro knjigo (po ugodni ceni)! Na knjižnem sejmu na Grajskem trgu sodelujejo: Založba Litera, Založba Pivec, KUD Sodobnost International, Beletrina, Forum slovanskih kultur, Književno društvo Hiša poezije, Vigevageknjige, Klub kulturnih ustvarjalcev KU KU, Univerzitetna založba Univerze v Mariboru, Alma Mater Europaea – ECM, Založba Alma Mater Press, Založba AMEU - ISH, Pokrajinski muzej Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Založba ZRC, Lisztov inštitut – Madžarski kulturni center Ljubljana, Kulturna agencija Petőfi – Petőfi Cultural Agency, Francoski inštitut v Sloveniji, Društvo za informiranje o islamu, Krščanska adventistična cerkev, BitCoin knjižnica, Vlado Began – samozaložnik, Dve luni, zavod za poetizacijo sveta.
Vabi tudi Bukvarna Ciproš (KC Pekarna) na desnem bregu Drave.
Spremljevalni program knjižnega sejma povezuje Petra Bauman.
Produkcija in izvedba: MKC Maribor.
GRAJSKI TRG
Produkcija: Mariborska knjižnica v partnerstvu z MKC Maribor in festivalom Slovenski dnevi knjige v Mariboru.
GRAJSKI TRG
Produkcija: MKC Maribor in Festival Pranger. Izvedba v sodelovanju s Srednjo lesarsko in gozdarsko šolo Maribor.
Foto: arhiv Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor
10.00 in 10.30, ODER KNJIŽNEGA SEJMA, GRAJSKI TRG
Zebra si v jezeru ogleduje svojo podobo. Sprva je s tem, kar vidi, zadovoljna, ko pa se spomni na nekaj pripomb drugih živali, ki so letele na njen videz, se ji prej lepi deli telesa nenadoma zazdijo grdi in neumni. Tako se zgodba bere v eno smer, a – pozor! Knjiga se lahko bere tudi v obratni smeri, ki nam ponudi diametralno nasprotno zgodbo, doživetje in sporočilo! Slikanica Zebra v ogledalu mladinske pisateljice Tine Arnuš Pupis, ki je s svojo zadnjo knjigo za otroke Nad gozdom se nekaj svetlika nominirana za desetnico, prevprašuje posameznikovo samopodobo, z izvirnim konceptom ponuja odlično izhodišče za pogovore z otroki, ilustracije Marte Bartolj pa postrežejo s celo paleto čustev, s katerimi se naša zebra sreča med ogledovanjem v vodnem ogledalu.
Knjižni prvenec Tine Arnuš Pupis (1982) Za devetimi drevesi je bil po izboru Mednarodne mladinske knjižnice v Münchnu uvrščen v zbirko 200 najboljših otroških in mladinskih knjig z vsega sveta, naslovljeno White Ravens (Bele vrane).
Organizira: MKC Maribor.
10.00 in 11.00, OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA MARIBOR
Ob zaključku bralne značke bodo na OŠ Prežihovega Voranca gostili ilustratorja Petra Škerla, ki je likovno opremil že več kot sto knjižnih izdaj. Sprva je ilustriral le za otroke, zadnje čase pa se posveča tudi ilustracijam za odrasle. Z ilustracijami je opremil številne znane slikanice, za knjigo
O kravi, ki je lajala v luno Ide Mlakar je leta 2016 prejel nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, prav tako sta s pisateljico Jano Bauer za knjigo Kako objeti ježa leta 2022 prejela nagrado za najlepšo slikanico. Grafični oblikovalec in ilustrator bo občinstvu zaupal, kako poteka ilustriranje (najlepših) knjig za otroke, kakšna je razlika v ustvarjanju za otroke in odrasle ter zakaj je ilustracija tako pomembna za najmlajše, ki komaj vstopajo v svet literature in likovne umetnosti.
Organizacija in izvedba: OŠ Prežihovega Voranca Maribor.
11.00, ODER KNJIŽNEGA SEJMA, GRAJSKI TRG
Šolski bend s Srednje šole Slovenska Bistrica se bo predstavil s pesmimi in kratkimi zgodbami ob glasbeni spremljavi. Nastopajo: Zarja Robar, Nuša Hojnik, Urban Polenčič, Andraž Tkavc, Patrik Rupnik, Nik Obrul in Maja Jurič. Mentorica: Eva Kundih. Dijakinje Prve gimnazije Maribor se bodo predstavile s poezijo ob melodijah kitare in flavte. Nastopajo: Julija Bevc, Zala in Eva Rak ter Hana Kamplet Lešnik. Mentorica: Nina Koper.
Z besedili iz šolskega zbornika Pesnik pada z rokami, iztegnjenimi proti soncu se ob glasbeni spremljavi predstavljajo dijaki II. gimnazije Maribor: Doroteja Drevenšek, Lana Fajfer, Lara Kapun, Iza Korpar, Ela Skale, Hana Šalamun, Ela Velikonja, Jona Novak, Miha Ferlinc, Lia Horvat Zupančič, Nuša Ornik, Ana Kuprivec, Žiga Virtič, Zarja Puh, Jaš Heler in Neža Grajfoner. Mentorica: Nina Medved.
Organizira: MKC Maribor v sodelovanju s Srednjo šolo Slovenska Bistrica, Prvo gimnazijo Maribor in II. gimnazijo Maribor.
12.00, ODER KNJIŽNEGA SEJMA, GRAJSKI TRG
Na tradicionalnem vsakoletnem maratonu hip hop in rap poezije festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru na
Grajskem trgu se je v dobrih dveh desetletjih zvrstilo preko dvesto nastopajočih mladih glasbenikov in glasbenic. Za mnoge je bil to celo prvi javni nastop, nekateri med njimi pa so se s časom razvili v prepoznavne in priljubljene izvajalce tega žanra. Povezuje Mišel Ristov – Amo.
Produkcija: MKC Maribor.
Foto: Boštjan Lah
15.00, ODER KNJIŽNEGA SEJMA, GRAJSKI TRG
OD BARANTANJA DO BITCOINA: PREDSTAVITEV KNJIGE
V knjigi Od barantanja do bitcoina Klemen Končan Verstovšek predstavlja, zakaj se je denar razvil, kako je omogočil razcvet človeške civilizacije in katere oblike denarja smo uporabljali pred »čudežnim« nastankom bitcoina, ki predstavlja povsem logični korak v evoluciji denarja. Primerjal bo delovanje bitcoina s kriptovalutami, ki so mu navidez podobne, dejansko pa predstavljajo avtoimuni odziv obstoječega finančnega sistema in odvračajo pozornost od ene najbolj revolucionarnih iznajdb v zgodovini človeštva.
Organizira: MKC Maribor v sodelovanju z BitCoin knjižnico.
15.30, ODER KNJIŽNEGA SEJMA, GRAJSKI TRG
Pesnica, kritičarka in kuratorka literarnih ciklov, mdr. sinergijskega cikla AD HOC, ki združuje poezijo, glasbo in likovno umetnost, Petra Koršič, si je za cilj upodobitve njenih izbranih pesniških zrn resnice in lepote iz Moje zrnke / ŠTIRJE KVARTI zastavila doseči svežo, sijočo, pomladno, vitalistično atmosfero. Njena interpretacija, združena z glasbo Nine Pečar, s katero se že sedem let uspešno dopolnjujeta, prinaša pravo umetniško doživetje.
Organizira: MKC Maribor v sodelovanju s ciklom AD HOC.
Foto: arhiv Vile Vipolže ZOSO photography
16.00, ODER KNJIŽNEGA SEJMA, GRAJSKI TRG
Ob izidu antologije erotične kratke proze Spreganje glagola prihajati se bodo predstavili objavljeni avtorji, urednika, Hana Bujanović Kokot in Gašper Stražišar, pa se bosta pogovarjala o pomenu žanra kratke proze ter erotike v literaturi in družbi. Berejo: Bojana Dragoš, Karmen Petric, Polona Natlačen in Nadja Svetlin Kastelic.
Organizira: MKC Maribor v sodelovanju z Layerjevo hišo.
Foto: arhiv Leyerjeve hiše
16.00, MARIBORSKO DRUŠTVO ZA CEREBRALNO PARALIZO SONČEK
Bralna akcija Humanitarnega združenja žensk Inner Wheel klub Maribor. Glasno branje popularnega romana #3špehbombe avtorice Clementine Beauvais (Mladinska knjiga, 2020). Poslušalci, člani Sončkovega bralnega kluba, bodo v prebranem besedilu iskali spoznanja o sebi, o družbi in o svetu. Bralno srečanje vodita Vasiljka Prosnik in Marija Podhostnik, članici IWK Maribor.
Organizira: Humanitarno združenja žensk Inner Wheel klub Maribor.
16.30, ODER KNJIŽNEGA SEJMA, GRAJSKI TRG
Otroci vrtca Šentilj iz skupine Korenjaki so z vzgojiteljico Bernardo Brec uživali v prebiranju Hecnih pesmic avtorice Alenke Bervar. Pesmice iz knjige bodo predstavili na lepem nastopu v družbi avtorice, velikih plišastih lutk in mladega glasbenika Žana Kotolenka.
Organizira: MKC Maribor v sodelovanju z vrtcem Šentilj – podružnico osnovne šole Rudolfa Maistra.
Foto: Alenka Bervar
17.00, ODER KNJIŽNEGA SEJMA, GRAJSKI TRG
Sodobne raziskave na različnih področjih vse bolj globoko vstopajo v razumevanje travme in njenih posledic. Zakaj je razumevanje travme postalo tako pomembno in aktualno, kako se tema travme odraža v literaturi, na kakšen način je mogoče razumeti zdravljenje travme kot proces, ki ne celi zgolj posameznika, temveč tudi svet, kako avtorice doživljajo lastno celjenje in kakšna je njihova pisava, s katero presegajo boleče izkušnje. Pogovarjajo se pesnice Alja Adam, Andreja Vidmar in Leonora Flis.
Organizira: MKC Maribor v sodelovanju s pesnicami.
17.30, ODER KNJIŽNEGA SEJMA, GRAJSKI TRG
Na svetovni dan poezije v Maistrovem letu so udeleženci delavnice pod mentorstvom pesnice Nike Škof spoznali poezijo borca za severno mejo, razmislili o pomenu meja in brezmejnosti, se vprašali, kje in kakšne meje poznajo, kdaj jih prestopajo in kakšno vlogo igrajo v njihovih življenjih. Nastale so pesmi, ki tematizirajo (brez)mejnost. Berejo: Dana Štrucelj, Eva Perko in Manja Šturm Dolinšek.
Organizira: MKC Maribor v sodelovanju z JSKD – OI Gornja Radgona.
18.00, LITERARNA HIŠA MARIBOR
S skupino avtorjev iz Hrvaškega Zagorja, ki jo je vodil pesnik, prevajalec, zdaj tudi esperantist Božidar Brezinščak Bagola, in ki se je leta 2003 organizirala v Hrvaško-zagorsko književno društvo, sodeluje Literarna hiša Maribor že od začetka devetdesetih let in to je zagotovo vzoren primer dobrososedskega sožitja. Lani je društvo postalo izpostava Društva hrvaških književnikov. Predstavilo se bo s svojim tradicionalnim zbornikom, ki je tik pred izidom.
Organizacija in izvedba: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD – OI Maribor in ZKD Maribor.
18.00, VETRINJSKI DVOR, ATRIJ VETRINJCA – BARCODA
Po dveh polfinalnih turnirjih, ki sta potekala konec aprila v Medobčinski splošni knjižnici v Žalcu in v začetku maja v Knjižnici Jožeta Udoviča v Cerknici, se je v finale Pesniškega turnirja uvrstilo dvanajst pesnikov in pesnic, ki se bodo potegovali za naziv vitez ali vitezinja poezije. Pesniški gost bo lanskoletni vitez poezije Andrej Medved, prireditev bosta povezovala Nino Flisar, koordinator projekta, in Alenka Jovanovski, vitezinja poezije. Letošnji Pesniški turnir bo posvečen dolgoletni podpornici prireditve in ambasadorki branja Manci Košir. Občinstvo bo nagovorila idejna pobudnica projekta Zora A. Jurič. Strokovna žirija, v sestavi Irena Novak Popov, Jure Jakob in Franci Novak, bo izbrala viteza ali vitezinjo poezije, ki bo v trajno last prejel/-a ročno kovano vrtnico umetnostnega kovača Mihe Krištofa, denarno nagrado 1000 evrov in knjižno darilo. Svojega zmagovalca ali zmagovalko bo z glasovanjem izbralo tudi na prireditvi prisotno občinstvo. Izdan bo tudi zbornik finalnih pesmi, ki ga bodo prejeli vsi obiskovalci.
V primeru dežja bo dogodek potekal v večnamenski dvorani Vetrinjskega dvora.
Produkcija: Klub kulturnih ustvarjalcev KU KU in Kreacija s.p. Izvedba: Klub kulturnih ustvarjalcev KU KU in Kreacija s.p. v sodelovanju z Narodnim domom Maribor, KUD Codo in festivalom Slovenski dnevi knjige v Mariboru.
10.00–14.00, GRAJSKI TRG
Na preži smo za dobro knjigo (po ugodni ceni)! Na knjižnem sejmu na Grajskem trgu sodelujejo: Založba Litera, Založba Pivec, KUD Sodobnost International, Beletrina, Forum slovanskih kultur, Književno društvo Hiša poezije, Vigevageknjige, Klub kulturnih ustvarjalcev KU KU, Univerzitetna založba Univerze v Mariboru, Alma Mater Europaea – ECM, Založba Alma Mater Press, Založba AMEU - ISH, Pokrajinski muzej Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Založba ZRC, Lisztov inštitut – Madžarski kulturni center Ljubljana, Kulturna agencija Petőfi – Petőfi Cultural Agency, Francoski inštitut v Sloveniji, Društvo za informiranje o islamu, Krščanska adventistična cerkev, BitCoin knjižnica, Vlado Began – samozaložnik. Dve luni, zavod za poetizacijo sveta.
Vabi tudi Bukvarna Ciproš (KC Pekarna) na desnem bregu Drave.
Spremljevalni program knjižnega sejma povezuje Petra Bauman.
Produkcija in izvedba: MKC Maribor.
Foto: Boštjan Lah
GRAJSKI TRG
Produkcija: Mariborska knjižnica v partnerstvu z MKC Maribor in festivalom Slovenski dnevi knjige v Mariboru.
GRAJSKI TRG
Produkcija: MKC Maribor in Festival Pranger. Izvedba v sodelovanju s Srednjo lesarsko in gozdarsko šolo Maribor.
Foto: Srednja lesarska in gozdarska šola Maribor.
10.00, ODER KNJIŽNEGA SEJMA, GRAJSKI TRG
Nastop vokalistov, kitaristov, pianistov in kar se še najde inštrumentalistov v glasbeni ustanovi KUD Coda, kjer glasba ne pozna meja, zato jo gojijo že od malega – z (z)mešanim programom bodo nastopili najmlajši Codovci, ki usvajajo prve note, črke, odre in aplavze. Podelite jim svojega in Codovce podprite tudi v Vetrinjcu – BarCodi z obiskom na večernih festivalskih dogodkih.
Organizira: MKC Maribor v sodelovanju s KUD Coda.
Foto: Boštjan Lah
11.00, LITERARNA HIŠA MARIBOR
Srečko Kosovel se je rodil 18. marca 1904. Nesmrtnega pesnika bodo povabili na pesniško jutro v Literarno hišo Maribor, na katerem se bodo za Kosovelov prehodni pokal Literarne hiše Maribor v recitiranju njegovih pesmi pomerili udeleženci prireditve.
Organizacija in izvedba: Kulturno društvo Mariborska literarna družba, JSKD – OI Maribor in ZKD Maribor.
11.00, ODER KNJIŽNEGA SEJMA, GRAJSKI TRG
MKC Maribor je razpisal že 9. nagradni literarni natečaj Ali govoriš emojščino? za mlade do 30. leta za najboljši prevod pesmi iz emojščine v slovenščino. Letos je pesem v jeziku emotikonov napisala Doroteja Drevenšek, lanska zmagovalka natečaja, na katerega je tokrat prispelo 64 pesmi. Med njimi je festivalska žirija izbrala najbolj drzne, inovativne ter uspele avtorske prevode, nagrada za najboljši prevod pa je honorar v višini 100 evrov. Najboljše prevode bodo avtorji predstavili na odru Grajskega trga, z njimi se bosta pogovarjala člana žirije Ajda Strajnar in Matic Ačko.
Organizirata: MKC Maribor in festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru.
Foto: Boštjan Lah
12.00, ODER KNJIŽNEGA SEJMA, GRAJSKI TRG
Mala Veronika je pesniški natečaj za najboljšo dijaško pesem, ki poteka pod okriljem Veronikine nagrade. V Mariboru se predstavljajo nominiranci letošnjega natečaja: Izak Kabir Khan (mentorica Maja Miloševič Čustić, Gimnazija Bežigrad), Lara Višnjevec (mentorica Ines Cergol, Gimnazija Koper), Iva Topolovec (mentorica Vesna Gubenšek Bezgovšek, I. gimnazija v Celju), Miha Ferlinc (mentorica Nina Medved, II. gimnazija Maribor), zmagovalec natečaja Timotej Kristijan Kovač (mentorica Ljuba Koprivc Bertoncelj, Gimnazija Celje – Center) in nominiranci preteklih let. Z njimi se bo pogovarjala Alja Pušič.
Organizira: MKC Maribor v sodelovanju s Hišo kulture Celje.
13.00, ODER KNJIŽNEGA SEJMA, GRAJSKI TRG
Zbirka Sto slovanskih romanov je mednarodni projekt prevajanja izbranih proznih del slovanskih književnosti, ki že več kot desetletje in pol poteka pod okriljem Foruma slovanskih kultur. Letos je v zbirki, ki izhaja v sedmih državah, izšla 100. knjiga. Gre za srbski prevod romana Berte Bojetu Filio ni doma. Osvetlili bomo pomen zbirke za slovanske literarne stike in izmenjave ter njeno prihodnost, se dotaknili vloge pisateljic v zbirki, predvsem pa se bomo posvetili romanu Filio ni doma Mariborčanke Berte Bojetu – kako se bere danes, skoraj četrt stoletja po nastanku, in kako zveni ter odmeva v aktualnem srbskem prevodu.
Organizira: MKC Maribor v sodelovanju s Forumom slovanskih kultur.
Foto: Zlatica Đokić Katanić
13.30, ODER KNJIŽNEGA SEJMA, GRAJSKI TRG
150 let od rojstva in 90 let od smrti Rudolfa Maistra, 140 let od rojstva in 80 let od smrti Josipa Vandota, 120 let od rojstva Srečka Kosovela in Edvarda Kocbeka, 100 let od rojstva Ivana Minattija in Ade Škerl … Kdo v letu 2024 pa ne praznuje kakšne obletnice? Člani pesniškega društva Slam zverine se jim bodo poklonili s slemovskimi nastopi, v katerih bodo njihovi poeziji dovolili, da navdihne nove pesmi in da v sedanjosti znova zaživijo. S tem dogodkom se bo sklenil spremljevalni program knjižnega sejma Le korak do knjige.
Organizira: MKC Maribor – literarni program MKC Črka v sodelovanju s Pesniškim društvom Slam zverine.
Foto: Nina Medved
18.00, VETRINJSKI DVOR, ATRIJ VETRINJCA – BARCODA
V Mariboru živi in ustvarja pisana, uspešna in prepoznavna literarna druščina, ki ustvarja žanrsko raznoliko literaturo – pesmi, pesmi v prozi, kratke zgodbe, novele, dramatiko, romane, otroško in mladinsko literaturo. Pesniki in pesnice ter pisatelji in pisateljice vseh generacij, ki živijo in ustvarjajo v Mariboru, se bodo zbrali na 22. literarnem maratonu festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru. Na dogodku bodo brali svoja najnovejša literarna besedila oziroma odlomke iz besedil.
Nastopajo: Boris Kolar, Nina Medved, Tomo Podstenšek, Rok Vilčnik, Tom Veber, Marija Švajncer, Meta Blagšič, Petra Kolmančič, Andreja Vidmar, Danica Križanič Müller, Zdenka Gajser, Jerneja Ferlež, Matic Ačko, Alenka Spacal, Alja Pušič, Janez Dreu, Marjan Pungartnik, Borut Gombač, Petra Bauman, Kristina Kočan, Tanja Petrič, Tonja Jelen, Bojan Tomažič, Željko Perović, Sara Nuša Golob Grabner, David Bedrač, Andreja Borin, Mila Kodrič Cizerl, April Veselko in drugi. Povezuje Petra Bauman.
Produkcija: MKC Maribor. Izvedba: MKC Maribor v sodelovanju s KUD Coda in z Narodnim domom Maribor.
20.00, VETRINJSKI DVOR, ATRIJ VETRINJCA – BARCODA
Sodelujejo znane osebe z mariborske kulturne in družabne scene, izbor pesmi Petra Kolmančič in Rok Vilčnik, izvedba Sebastijan Duh, moderira Petra Bauman.
Produkcija: MKC Maribor. Izvedba: MKC Maribor v sodelovanju s KUD Coda in z Narodnim domom Maribor.
Pozdrav Dnevu knjige in avtorskih pravic v šentiljski knjižnici
Četrtek, 25. april 2024 // 10.00 // Mariborska knjižnica – Knjižnica Šentilj
Novi roman Toma Podstenška je napeta nočna razprava med odtujenima bratoma Petrom in Tomažem, ko prvi drugega prosi za nenavadno, celo šokantno uslugo. Tomo Podstenšek je avtor osmih romanov in treh zbirk kratke proze, s svojimi deli je bil štirikrat nominiran za nagrado kresnik in enkrat za nagrado novo mesto. Kot gosta so ga v Knjižnico Šentilj povabili člani in članice družabnega kotička Skodelica besed, predstavitev avtorja in njegovega romana pa bo vodila Sabina Kotnik.
Rok za prijavo: 5. maj 2024
Mladinski kulturni center Maribor vabi vse mlade, ki ustvarjate hip hop in rap glasbo, da se predstavite na letošnji prireditvi Rap in hip hop poezija, ki se bo odvila že dvaindvajsetič zapovrstjo. Prireditev bo potekala v okviru festivala 27. Slovenski dnevi knjige v Mariboru v petek, 24. maja, ob 12. uri na odprtem odru knjižnega sejma na Grajskem trgu v Mariboru.
K sodelovanju vabimo vse začetnike, tudi tiste, ki bo to zanje morda prvi javni nastop kot tudi tiste mlade avtorje, ki že imajo izkušnje z nastopanjem in predstavljanjem svoje rap in hip hop glasbe. Zaželeno je, da so besedila v slovenščini, ni pa to pogoj za nastop.
Maraton bo povezoval karizmatični glasbenik in družbeni aktivist Mišel Amo Ristov, eden najprepoznavnejših ustvarjalcev na tem področju.
K nastopu na glasbenem maratonu Rap in hip hop poezija se je mogoče priglasiti do 5. 5. 2023 na naslovu misel.ristov@gmail.com.
Predfestivalsko dogajanje 27. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru
Pogovorna oddaja Televizije Maribor z gosti Tomom Podstenškom, Mileno Pivec in Tonjo Jelen
Sreda, 24. april 2023, ob 20.00, spored Tevelizije Mariborm, oddaja Omizje, vodi dr. Zoran Medved
V organizaciji RTVSLO - RC Maribor in MKC Maribor bo v sredo, 24. aprila, ob 20. uri na Televiziji Maribor na sporedu oddaja Omizje, ki jo vodi dr. Zoran Medved. Tema oddaje bo družina v sodobni slovenski literaturi, kot gosti pa bodo sodelovali Tomo Podstenšek, Milena Pivec in Tonja Jelen.
Oddaja postavlja v ospredje položaj družine v sodobni slovenski literaturi. Ta se pojavlja v različnih žanrih, v različnih zgodovinskih kontekstih, zgodba družine pa največkrat presega njen okvir in jo umešča v širše družbeno dogajanje nekega časa. V zadnjih letih, tako v prozi kot v poeziji, opažamo, da avtorice in avtorji vse pogosteje spregovorijo tudi o nekoč zamolčanih temah, kakršne so družinsko nasilje, bolezen, nezmožnost rojevati otroke in drugih, praviloma osebnih izkušnjah. Pomembno je, ali so vse teme o družini v literaturi predstavljene verodostojno, saj ima vsak žanr v književnosti ali publicistiki svoje zakonitosti in pravila. Kdo jih krši, kdo zlorablja, in, spet, kako prepoznati dobro literaturo v njeni polni izraznosti?
Tonja Jelen je pesnica, literarna kritičarka in moderatorka. Je avtorica pesniških zbirk Pobalinka (Litera, 2016), Greva, ostajava, saj sva (Kulturni center Maribor, 2020) in Od točke nič (Litera, 2023). Piše tudi eseje, strokovne članke s področja literature, spremne besede k leposlovnim delom in literarne kritike za različne medije. Avtorica ima od leta 2019 status samozaposlene v kulturi.
Tomo Podstenšek piše predvsem prozo, s svojimi deli je bil trikrat med nominiranci za najboljši slovenski roman leta (nagrada kresnik), enkrat pa tudi v ožjem izboru za nagrado novo mesto, namenjeno najboljši knjigi kratkih zgodb. Redno objavlja v domačih in tujih literarnih revijah, več njegovih besedil je bilo nagrajenih na različnih natečajih in predvajanih na nacionalnem radiu. Je avtor sedmih romanov ter treh zbirk kratkih zgodb. Nekaj njegovih knjig je prevedenih tudi v hrvaški, srbski in poljski jezik.
Milena Pivec je založnica in urednica, dolgoletna direktorica Založbe Pivec, ki jo zdaj vodi njena hči Zala Stanonik. Milena Pivec je po večletnem delu v mariborski Založbi Obzorja sprejela odločitev, da bo ustanovila lastno založbo, ki je kmalu prerasla v energično založniško hišo, zdaj z že več kot dvajsetletno tradicijo ter z bogatim in raznolikim založniškim programom - od domačega do tujega leposlovja (proze, poezije in esejistike), žanrske literature, strokovnih monografij ter tudi knjig za otroke, učbenikov in različnih priročnikov.
Dr. Zoran Medved je urednik, novinar, komentator. Na RTV Slovenija je zaposlen od leta 1987, s svojim poglobljenim novinarskim delom daje tudi pomemben prispevek na kulturno-umetniškem področju v regiji in širše, saj v oddajah, ki jih snuje in vodi, osvetljuje številne sive lise kulturne politike, odpira pomembno razpravo o nevralgičnih točkah umetnosti ali umetniških žanrov ter omogoča vidnost, javni nastop, glas in prostor številnim ustvarjalkam in ustvarjalcem.
Predfestivalsko dogajanje 27. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru
Branje mladih literatov in izmenjevalnica knjig
Torek, 23. april 2024 // 18:00 // Kulturni inkubator
Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic, 23. aprila, bomo znova razprli majhno, vendar izjemno pomembno zatočišče za pesniško misel in mlado literaturo.
18.00 IZMENJEVALNICA KNJIG
Katalonska navada veleva, da si na ta dan ljudje izmenjajo knjige in rože, zato vas pred branjem vabimo v izmenjevalnico knjig. Prinesite knjige, ki že nekaj časa ležijo na knjižnih policah. Izmenjati si želimo predvsem leposlovna dela (in nasvete za odlično branje), domov pa lahko odnesete toliko izvodov kot jih prinesete v izmenjevalnico. Morebitni presežek bo obogatil novo knjigobežnico v Kulturnem inkubatorju.
19:00 LITERARNO BRANJE
Na literarnem branju se bodo s svežimi deli predstavili obetavni avtorji mlajše generacije, ki svojo ustvarjalnost razvijajo (tudi) v vzhodni Sloveniji: pisatelj Aljoša Toplak, pesnice Mila Kodrič Cizerl, Eva Šubic, Nika Škof in pesnik Tom Veber.
Gostiteljica večera: Nina Medved // Povezovalka programa: Ajda Strajnar // Zasnova scenografije: Alja Pušič // Oblikovanje: Jovana Đukić, Maša Pušnik.
Dogodek je brezplačen.
Vljudno vabljene, vljudno vabljeni!
Organizacija in izvedba: Dve luni, zavod za poetizacijo sveta in Mladinski kulturni center Maribor – program MKC Črka in Kulturni inkubator
Predfestivalsko dogajanje 27. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru
Gostovanje Špele Frlic na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru
Torek, 23. april 2024, ob 13.00, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, pogovor vodi Dragica Haramija.
V organizaciji MKC Maribor in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru bo v torek, 23. aprila 2024, ob 13. uri potekal pogovor s Špelo Frlic, ki ga bo vodila Dragica Haramija.
Nagrajeni roman Špele Frlic Bleščivka je napeta zgodba o nenavadnih dogodkih pa tudi zgodba o strahu, ki zraste iz predsodkov do vsega, kar je drugačno, tuje ali nenavadno. Nenazadnje je to tudi zgodba o tem, kako tak strah lahko premagamo – s skupnimi močmi in z močjo umetnosti. Mladinski roman je izšel v znameniti zbirki Knjižnica Sinjega galeba, najstarejši slovenski knjižni zbirki za mladino.
Foto: Andrej Petelinšek
Špela Frlic (1982) je diplomirala iz primerjalne književnosti in novinarstva ter zaključila znanstveni magisterij iz folkloristike na temo sodobnega pripovedovanja v slovenskem prostoru. Deluje predvsem na področju pripovedovanja in ljudskih pravljic, pri svojem delu pa odrsko in literarno ustvarjanje dopolnjuje s producentskim in pedagoškim udejstvovanjem.
Svojo pripovedovalsko pot je začela na Radiu Študent v okviru skupine Za 2 groša fantazije, z Ano Duša je delovala v okviru Pripovedovalskega Varieteja, od leta 2019 pa vodi zavod Homo Narrans, ki je namenjen razvoju in raziskavi pripovedovalskih praks. Pet let je vodila otroški program na Vodnikovi domačiji Šiška, sedem let je bila programska vodja Pripovedovalskega festivala. Ustvarjalni in pedagoški razmislek na področju pripovedovanja najbolj intenzivno poglablja v okviru projekta Pravljični studio Zavoda Divja misel (www.pravljicnistudio.si), ki ga idejno in vsebinsko vodi. Projekt se z razvojem pripovedovalskih orodij in kulturno-umetnostnih vsebin posveča razvoju pripovedovalskih kompetenc pri otrocih. Zanj je skupaj s sodelavci prejela nagrado Zlata kocka 2023.
Za pisateljski prvenec Bleščivka (Mladinska knjiga, 2022) je prejela nagrado Večernica 2023, roman pa je bil tudi med nominiranci za Levstikovo nagrado in je prejel znak Zlata hruška.
Predfestivalsko dogajanje 27. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru
Torek, 23. april 2024 // 10:00 // OŠ Janka Padežnika Maribor
V organizaciji MKC Maribor, Mariborske knjižnice, Slavističnega društva Maribor ter filozofske fakultete, Pedagoške fakultete in OŠ Janka Padežnika bo v torek, 23. aprila 2024, ob 10. uri potekala Literarna matineja s Špelo Frlic. Pogovor bo vodila Andreja Erdlen.
Bleščivka je pisateljski prvenec Špele Frlic, uveljavljene pripovedovalke in programske vodje Pripovedovalskega festivala. Fantastični mladinski roman, opremljen z ilustracijami Tereze Prepadnik, je napeto pustolovsko branje, za katerega je avtorica prejela 27. večernico, književno nagrado za najboljše otroško ali mladinsko delo minulega leta, ki jo podeljuje časnik Večer.
Foto: Andrej Petelinšek
Špela Frlic (1982) je diplomirala iz primerjalne književnosti in novinarstva ter zaključila znanstveni magisterij iz folkloristike na temo sodobnega pripovedovanja v slovenskem prostoru. Deluje predvsem na področju pripovedovanja in ljudskih pravljic, pri svojem delu pa odrsko in literarno ustvarjanje dopolnjuje s producentskim in pedagoškim udejstvovanjem.
Svojo pripovedovalsko pot je začela na Radiu Študent v okviru skupine Za 2 groša fantazije, z Ano Duša je delovala v okviru Pripovedovalskega Varieteja, od leta 2019 pa vodi zavod Homo Narrans, ki je namenjen razvoju in raziskavi pripovedovalskih praks. Pet let je vodila otroški program na Vodnikovi domačiji Šiška, sedem let je bila programska vodja Pripovedovalskega festivala. Ustvarjalni in pedagoški razmislek na področju pripovedovanja najbolj intenzivno poglablja v okviru projekta Pravljični studio Zavoda Divja misel (www.pravljicnistudio.si), ki ga idejno in vsebinsko vodi. Projekt se z razvojem pripovedovalskih orodij in kulturno-umetnostnih vsebin posveča razvoju pripovedovalskih kompetenc pri otrocih. Zanj je skupaj s sodelavci prejela nagrado Zlata kocka 2023.
Za pisateljski prvenec Bleščivka (Mladinska knjiga, 2022) je prejela nagrado Večernica 2023, roman pa je bil tudi med nominiranci za Levstikovo nagrado in je prejel znak Zlata hruška.
V Mariboru in ožji okolici smo v počastitev letošnjega svetovnega dneva knjige ter avtorskih pravic pripravili večdnevni literarni program, ki ga spremljajo razglasitev nominirank in nominirancev nagrade Vasje Cerarja s področja prevajanja mladinske književnosti, objava poslanic Društva slovenskih pisateljev ter Unesca ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic 2024 ter najava podpisa zaveze festivala Zero Waste v sodelovanju z društvom Ekologi brez meja.
Maribor in okolica, 17.-25. april 2024
Tematska razstava izbranih del iz zbirke UGM in fonda UKM
Na ogled do 15. maja 2024, vsak dan od ponedeljka do petka med 8.00 in 10.00, ob sobotah med 9:00 in 19.00, 30. aprila in 3. maja med 8.00 in 15.00, likovno razstavišče UKM.
Projekt Pod lupo z Zbirko UGM promovira in poglablja dojemanje likovnih del iz Zbirke UGM. Univerzitetna knjižnica Maribor tokrat sodeluje z Umetnostno galerijo Maribor pri razširjanju dojemanja posameznih likovnih del s področja knjige in branja. Razstavljena in z različnih zornih kotov so komentirana izbrana dela iz Zbirke UGM in dve deli iz fonda UKM, dodan pa je tudi izbor gradiva UKM. Izbor se osredotoča na upodobitve knjige, branja in pisanja, spremna besedila pa razkrivajo pestro simboliko knjige in kulture branja. Kustosinji razstave in avtorici besedil: Breda Kolar Sluga, UGM in Jerneja Ferlež, UKM.
Organizacija in izvedba: UKM in UGM
Selniški bralni klub
Sreda, 17. aprila, ob 17. uri v Knjižnici Selnica ob Dravi
Emmanuelle Pagano je francoska pisateljica, ki je prejela nagrado Evropske unije za književnost, njen roman je umeščen na letošnji seznam knjig Mariborske knjižnice za Bralno značko za odrasle. Zgodba govori o voznici šolskega avtobusa, ki se ob srečevanjih z različnimi profili potnikov vrača v svojo preteklost, ko je bil oziroma bila drug človek. Pogovor bo usmerjala Urška Vute.
Organizacija in izvedba: Mariborska knjižnica
Dogodek iz cikla Literarna postaja Mariborske knjižnice
Sreda, 17. april 2024, ob 18. uri, Sodni stolp
Intimen zapis iz življenja slovaške intelektualke in disidentke je roman v pismih o ženski v zrelih letih, ki predano in ljubeče skrbi za moža po možganski kapi. Moža, ki je nekoč predaval o slavnih filozofih, vse od Hegla do Foucaulta, zdaj ne zmore prešteti prstov na eni roki. V pogovoru o knjigi, ki je pred kratkim izšla pri Založbi Pivec, bosta sodelovali prevajalka Stanislava Chrobáková Repar in prof. Marta Součková iz Univerze v Prešovu.
Organizacija in izvedba: Mariborska knjižnica in Založba Pivec
Četrtek, 18. april 2024, 11.00, sejna soba MKC Maribor
Na novinarski konferenci bomo v družbi s programskimi partnerji festivala predstavili program predfestivalskega dogajanja, razglasili imena nominirank oz. nominirancev za nagrado Vasje Cerarja v sodelovanju z Društvom slovenskih književnih prevajalcev ter napovedali sklenitev zaveze Zero waste v sodelovanju z Ekologi brez meja.
Organizira: MKC Maribor – festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru
Filozofija med knjigami
Četrtek, 18. aprila, ob 18. uri v Sodnem stolpu
Knjigo filozofa in intelektualca Jerneja Ščeka sestavlja izbor intervjujev, ki jih avtor od avgusta 2020 objavlja v Sobotni prilogi časopisa Delo. Gre za pogovore z uglednimi italijanskimi intelektualci, ki preizprašujejo splošna vprašanja humanizma, družbe, politike, dušnega zdravja, umetniške in duhovne kulture ter kulturna in politična razmerja med slovenskim in italijanskim svetom. Z avtorjem se bo pogovarjal Igor Černe.
Organizacija in izvedba: Mariborska knjižnica
Literarna matineja s Špelo Frlic
Torek, 23. april 2024, ob 10.00, Osnovna šola Janka Padežnika Maribor, pogovor vodi Andreja Erdlen.
Bleščivka je pisateljski prvenec Špele Frlic, uveljavljene pripovedovalke in programske vodje Pripovedovalskega festivala. Fantastični mladinski roman, opremljen z ilustracijami Tereze Prepadnik, je napeto pustolovsko branje, za katerega je avtorica prejela 27. večernico, književno nagrado za najboljše otroško ali mladinsko delo minulega leta, ki jo podeljuje časnik Večer.
Organizatorji: Mladinski kulturni center Maribor, Mariborska knjižnica, Slavistično društvo Maribor, Filozofska fakulteta, Pedagoška fakulteta in OŠ Janka Padežnika Maribor
Torek, 23. aprila, ob 11.uri pred Alma Mater Europaea
Igralke in igralci mariborske Drame bodo ob svetovnem dnevu knjige, ki sovpada s 460. obletnico rojstva gledališkega maga in poeta Williama Shakespeara, na pesniškem dopoldnevu predstavili izbor pesmi slovenskih pesnic in pesnikov, ki v letošnjem letu slavijo okrogle jubileje.
Organizacija in izvedba: Drama SNG Maribor v sodelovanju z Alma Mater Europaea
Knjižni bazar Knjižnice Alma Mater Europaea
Torek, 23. april 2024, 11.00-14.00, pred vhodom Alma Mater Europaea – ECM, Slovenska 17, Maribor (v slučaju dežja v 2. nadstropju pred knjižnico)
Na bazarju si bodo lahko obiskovalci brezplačno izbrali knjige iz viškov fonda knjižnice. S knjižnim bazarjem organizatorji spodbujajo obiskovalce k branju, ozaveščanju bralne pismenosti in sprejemanja branja kot vrednote.
Organizacija in izvedba: Knjižnica Alma Mater Europaea – ECM
Gostovanje Špele Frlic na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru
Torek, 23. april 2024, ob 13.00, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, predavalnica 2.16 FF, vodi Dragica Haramija.
Nagrajeni roman Špele Frlic Bleščivka je napeta zgodba o nenavadnih dogodkih pa tudi zgodba o strahu, ki zraste iz predsodkov do vsega, kar je drugačno, tuje ali nenavadno. Nenazadnje je to tudi zgodba o tem, kako tak strah lahko premagamo – s skupnimi močmi in z močjo umetnosti. Mladinski roman je izšel v znameniti zbirki Knjižnica Sinjega galeba, najstarejši slovenski knjižni zbirki za mladino.
Organizatorja: Mladinski kulturni center Maribor in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru
Literarna postaja Mariborske knjižnice
Torek, 23. aprila, ob 18. uri v Sodnem stolpu
Po romanesknem prvencu Julije Lukovnjak Imaginarni svetovi Edgarja Kaosa je pri Založbi Goga nedavno izšlo nadaljevanje dela z naslovom Svet je senca. V razburljivem fantazijskem popotovanju junaka Edgarja, ki se znajde v primežu nenavadnih človeških bitij in pošasti, se porajajo nove bitke, dvomi in predvsem sence, ki postajajo vse bolj Edgarjev svet. Pogovor z avtorico bodo usmerjali udeleženci delavnice, ki jo organizira Založba Goga.
Organizacija in izvedba: Mariborska knjižnica in Založba Goga
Branje mladih literatov in izmenjevalnica knjig
Torek, 23. april, ob 18.00 (knjižna izmenjevalnica), 19.00 (literarno branje), Kulturni inkubator, Koroška ulica 18
Mladi literati se predstavljajo z izborom svežih del: pisatelj Aljoša Toplak, pesnice Mila Kodrič Cizerl, Eva Šubic, Nika Škof in pesnik Tom Veber. Gostiteljica večera: Nina Medved. Povezovalka programa: Ajda Strajnar. Zasnova scenografije: Alja Pušič. Oblikovanje: Jovana Đukić, Maša Pušnik. Pred branjem bo ob 18. uri potekala izmenjevalnica knjig. Vabljeni in vabljene, da pridete izmenjat svoje knjige.
Organizacija in izvedba: Dve luni, zavod za poetizacijo sveta in Mladinski kulturni center Maribor – program MKC Črka
Literarna postaja Mariborske knjižnice
Sreda, 24. aprila, ob 18. uri v Vodnem stolpu - Vinoteka, pogovor bo usmerjal Bojan Sedmak.
Zgodbe je postavljena na romarsko pot, ki se zaradi pohodnikove poškodbe prekine že na prvi strani romana in pripoveduje o vseh odtenkih človeške duše, daleč, na samem robu dosega bega. Dogajanje se odvija v vasici sredi ožgane pokrajine, kjer protagonist najde svoj mir za okrevanje. Avtor je izkušnje, ki jih zbral na petih poteh do Santiaga, strnil v popolnoma izmišljeno zgodbo.
Organizacija in izvedba: Mariborska knjižnica
Sreda, 24. april 2024, ob 20. uri na sporedu Televizije Maribor, sogovorniki Tomo Podstenšek, Milena Pivec in Tonja Jelen, pogovor vodi dr. Zoran Medved
Oddaja postavlja v ospredje položaj družine v sodobni slovenski literaturi. Ta se pojavlja v različnih žanrih, v različnih zgodovinskih kontekstih, zgodba družine pa največkrat presega njen okvir in jo umešča v širše družbeno dogajanje nekega časa. V zadnjih letih, tako v prozi kot v poeziji, opažamo, da avtorice in avtorji vse pogosteje spregovorijo tudi o nekoč zamolčanih temah, kakršne so družinsko nasilje, bolezen, nezmožnost rojevati otroke in drugih, praviloma osebnih izkušnjah. Pomembno je, ali so vse teme o družini v literaturi predstavljene verodostojno, saj ima vsak žanr v književnosti ali publicistiki svoje zakonitosti in pravila. Kdo jih krši, kdo zlorablja, in, spet, kako prepoznati dobro literaturo v njeni polni izraznosti?
Orgaizacija in izvedba: RTVSLO - RC Maribor in Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor)
Pozdrav Dnevu knjige in avtorskih pravic v šentiljski knjižnici
Četrtek, 25. april 2024, ob 10.00, Mariborska knjižnica – Knjižnica Šentilj
Novi roman Toma Podstenška je napeta nočna razprava med odtujenima bratoma Petrom in Tomažem, ko prvi drugega prosi za nenavadno, celo šokantno uslugo. Tomo Podstenšek je avtor osmih romanov in treh zbirk kratke proze, s svojimi deli je bil štirikrat nominiran za nagrado kresnik in enkrat za nagrado novo mesto. Kot gosta so ga v Knjižnico Šentilj povabili člani in članice družabnega kotička Skodelica besed, predstavitev avtorja in njegovega romana pa bo vodila Sabina Kotnik.
Organizatorja: Mladinski kulturni center Maribor in Družabni kotiček Skodelica besed
Program letošnje obeležitve svetovnega dneva knjige pričenjamo z vabilom na ogled tematske razstave izbranih del iz zbirke UGM in fonda UKM v Likovnem razstavišču UKM. Razstavo z naslovom Pod Lupo z zbirko UGM – Knjige in branje sta pripravili kustosinji Breda Kolar in Jerneja Ferlež. V sredo, 17. aprila, bo v Knjižnici Selnica ob Dravi pod okriljem selniškega bralnega kluba in pod taktirko Urške Vute potekal pogovor o knjigi Jamski najstniki Emmanuelle Pagano, istega dne pa bosta v Sodnem stolpu Mariborska knjižnica in Založba Pivec pripravili dogodek iz cikla Literarna postaja – v pogovoru o knjigi Happyendi Jaroslave Blažkove bosta nastopili prevajalka Stanislava Chrobáková Repar in Marta Součková iz Univerze v Prešovu.
V četrtek, 18. aprila, načrtujemo novinarsko konferenco z razglasitvijo nominirank in nominirancev nagrade Vasje Cerarja za najboljši prevod mladinske književnosti v slovenščino. Nagrado je leta 2021 ustanovilo Društvo slovenskih književnih prevajalcev in bo pod pokroviteljstvom Mladinskega kulturnega centra Maribor podeljena letos že tretjič, 21. maja 2024, na slavnostni otvoritvi festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru v Univerzitetni knjižnici Maribor. Na novinarski konferenci festivala bomo predstavili program sodelujočih partnerskih organizacij ob svetovnem dnevu knjige, razgrnili temo in osrednjega gosta oz. gostjo letošnjih Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, ter najavili prihajajočo ekološko zavezo festivala Zero Waste. Istega dne ob 18. uri pripravlja Mariborska knjižnica dogodke iz cikla Filozofija med knjigami - z avtorjem knjige intervjujev z uglednimi italijanskimi intelektualci Jernejem Ščekom se bo o njegovi knjigi Kavarna Italija pogovarjal Igor Černe.
Na sam svetovni dan knjige, v torek, 23. aprila, pripravljamo kar 6 dogodkov: dopoldansko matinejo s Špelo Frlic, avtorico z večernico nagrajenega mladinskega dela Bleščivka na Osnovni šoli janka Padežnika, kjer se bo z avtorico pogovarjala Andreja Erdlen, nastop Špele Frlic na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, kjer bo nagrajeno avtorico gostila Dragica Haramija, knjižni bazar ob svetovnem dnevu knjige pred vhodom v Alma Mater Europaea v organizaciji Knjižnice AME – ECM, kjer bo ob 11. uri potekal tudi dogodek SNG Maribor, na katerem bodo igralke in igralci mariborske Drame ob svetovnem dnevu knjige predstavili izbor pesmi slovenskih pesnic in pesnikov, ki v letošnjem letu slavijo okrogle jubileje. Ob 18. uri bo mlada pisateljica fantazijskih romanov Julija Lukovnjak gostja Literarne postaje Mariborske knjižnice, z njo pa se bodo pogovarjale in pogovarjali udeleženci delavnice Založbe Goga za literarne moderatorje. Dogajanje se bo tega dne zaključilo v Kulturnem inkubatorju, kjer bo ob 18,. uri v organizaciji zavoda za poetizacijo sveta Dve luni ter MKC Črke potekalo branje mladih literatov z izmenjevalnico knjig, nastopile in nastopili bodo Aljoša Toplak, Mila Kodrič Cizerl, Eva Šubic, Nika Škof ter Tom Veber, program pa bo povezovala Ajda Strajnar.
V sredo, 24. aprila, se bo ob 18. uri s pisateljem Marjanom Rajšpom na Literarni postaji Mariborske knjižnice v vinoteki Vodnega stolpa o njegovi knjigi Doseg bega pogovarjal Bojan Sedmak. Pisatelj Tomo Podstenšek pa bo gost družabnega kotička Skodelica besed v Knjižnici Šentilj v četrtek, 25. aprila, kjer se o njegovem novem romanu malo drugače z njim pogovarjala Sabina Kotnik.
Del pestrega programa za vse generacije, ki smo ga pripravili ob svetovnem dnevu knjige, bo tudi objava dveh poslanic – sporočilo generalne direktorice Unesca Audrey Azoulay ter poslanica Društva slovenskih pisateljev ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic 2024.
Torek, 9. april 2024 // 19:00 // BarCoda v Vetrinjskem dvoru
Antologijo z naslovom Tri minute je uredila Petra Kolmančič, izdal pa Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor). Predstavitev antologije bo potekala v torek, 9. aprila 2024, ob 19. uri v klubu BarCoda v Vetrinjskem dvoru v Mariboru. Kratkemu uvodnemu pogovoru z urednico antologije bo sledil nastop vključenih avtoric in avtorjev.
Mladinski kulturni center Maribor že od leta 2016 goji in spodbuja poseben pesniški žanr, slamovsko poezijo, pri kateri gre za specifični način odrskega izražanja skozi poezijo, ki zlasti med mladimi spodbuja ustvarjalnost, razmišljanje, diskusijo, druženje, socializacijo in samozavest. Slemovske dogodke redno prirejajo ali so jih prirejali tudi organizatorji v nekaterih drugih slovenskih mestih (Ptuj, Kamnik, Kranj, Celje, Ljubljana, Novo mesto), zato v Sloveniji lahko govorimo o dobro razviti slemovski sceni ali celo o slemovskem gibanju. Slamovska poezija je živa, sočna in polna energije, je poslušljiva, zlahka razumljiva in dostopna širšemu krogu. Izvaja se v živo in združuje elemente performansa, govorjene (spoken word) poezije in gledališča. Poglavitna razlika med poezijo kot jo razumemo v širšem smislu in slamovsko poezijo je v tem, da se slamovska poezija piše z mislijo in ciljem izvajanja pred publiko, zato je ob vsebini izjemnega pomena performativni potencial pesmi. Za dogodke v živo, na katerih se izvaja slemovska poezija, je značilno tudi to, da so tekmovalnega značaja.
Od leta 2016 pa do danes se je v Sloveniji razvila močna in kakovostna slemovska pesniška scena, na kateri je z uspešnimi nastopi zablestelo kar nekaj avtoric in avtorjev, ki so se uvrstili tudi na pomembna prvenstva v tujini, npr. na Evropsko prvenstvo v slemovski poeziji, ki vsako leto poteka v drugem evropskem mestu. Izbor poezije najboljših slemovskih pesnic in pesnikov je v antologiji Tri minute zbrala pesnica, urednica in dolgoletna koordinatorka literarnega programa Mladinskega kulturnega centra Maribor, Petra Kolmančič, ki pojav slemovske poezije aktivno spremlja in soustvarja že vse od začetka. V obširni spremni besedi, ki podrobno predstavi korenine in začetke slemovske poezije v ZDA in po svetu ter zgodovino slemovske poezije v Sloveniji, je o estetiki in poetiki slemovske poezije zapisala naslednje:
»Postopek porajanja slamovske poezije vključuje intenco uprizarjanja, se pravi čim bolj prepričljivega nastopa v živo in prav to je njena poglavitna posebnost, pa tudi ločnica, po kateri se razlikuje od drugih pesniških oblik in žanrov. Kot ugotavljam, omenjeni vzgib pogosto deluje kot konceptualni filter, saj pesnico ali pesnika sili v poglobljeno delo na performativnem potencialu besedila ter govorjeni izvedbi pesmi v živo. V slogovnem smislu gre pri veliki večini slamovske poezije, tako slovenske kot tuje, za precej bazične, enostavno zastavljene pesmi, v katerih prevladujeta realizem in narativnost. Fokus je posvečen melodiki, ritmu in čustvom. Slamovska pesem je relativno dolga pesniška oblika, zato velikokrat vsebuje elemente in nastavke zgodbe, ki jo pripoveduje z verzi.«
V knjižni izdaji Tri minute, prvi antologiji slovenske slamovske poezije je zbran in objavljen nabor najboljših pesmi, ki jih je bilo mogoče slišati na slovenskih slamovskih odrih v obdobju zadnjih osmih let. Naslov antologije Tri minute se nanaša na (omejen) čas nastopa, ki ga ima običajno slemer ali slemerka na slemovskem odru. Pričujoči nabor prinaša poezijo slamovskih pesnic in pesnikov, ki se – razen nekaj izjem, – še vedno aktivno udejstvujejo na domačih in tujih odrih, nekateri med njimi, npr. Mišel Amo Ristov (zmagovalec drugega nacionalnega prvenstva v slemovski poeziji) in Neža Prah Seničar (zmagovalka tretjega državnega prvenstva) že vse od začetka. Ob omenjenima se s pesmimi v antologiji Tri minute predstavljajo še Anka Vidmar, Letteče bessede (psevdonim April Veselko), Hana Bujanović Kokot, Kristian Koželj, Matic Ačko (zmagovalec petega državnega prvenstva, ki je antologijo tudi oblikoval), Metka Zadravec, Nika Gradišek (zmagovalka šestega državnega prvenstva), Nina Medved (prva nacionalna prvakinja v slemovski poeziji), Pavla Zabret, Petra Kokol, Pino Pograjc, Tomaž Lovrenko in Tom Veber.
Prva predstavitev antologije bo potekala v torek, 9. aprila 2024, ob 19. uri v klubu BarCoda v Vetrinjskem dvoru v Mariboru. Kratkemu uvodnemu pogovoru z urednico antologije, ki ga bo vodila Ajda Strajnar (ki je antologijo tudi jezikovno pregledala), bo sledil nastop vključenih avtorjev in avtorjev, svoje nastope so potrdile in potrdili Neža Prah, Hana Bujanović Kokot, Metka Zadravec, Letteče bessede (April Veselko), Nika Gradišek, Mišel Ristov, Nina Medved, Matic Ačko, Petra Kokol, Tomaž Lovrenko in Kristian Koželj.
Predstavitev antologije je odlična priložnost, da na enem mestu, na enem odru, slišite najboljše slemovske pesmi ter najboljše slemerje in slemerke iz obdobja 2016-2024!
Vabljene in vabljeni!
Dogodek organizirajo pesniško društvo Slam zverine in MKC Maribor - MKC Črka, v sodelovanju z Bando ferdamano, Narodnim domom Maribor, Kud Codo in s finančno podporo Mestne občine Maribor ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport - Urada RS za mladino. Dogodek spada v sklop literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo.
VABILO
17.–22. junij 2024 // MKC Maribor
Društvo slovenskih književnih prevajalcev (DSKP) vabi na 14. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti, ki se bo med 17. in 22. junijem 2024 odvil v Ljubljani in Mariboru. V Mariboru bo seminar potekal v prostorih MKC Maribor.
Mednarodni prevajalski seminar bo največ 12 izbranim uveljavljenim in perspektivnim prevajalcem slovenske književnosti ponudil vpogled v aktualno stanje sodobne slovenske literature in možnost sodelovanja s slovenskimi prevodoslovci, avtorji, predavatelji in tujimi kolegi. Cilj seminarja je povečanje števila izidov knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del na tujem, boljša informiranost prevajalcev ter vzpodbujanje čim tesnejšega sodelovanja med slovenskimi avtorji, založbami in prevajalci.
Mednarodni prevajalski seminar 2023. Foto: Nada Žgank
Prevajalski seminar je sestavljen iz dveh delov. Na prevajalskih delavnicah se bodo udeleženci s pomočjo gostujočih avtorjev in strokovnih vodij delavnic ukvarjali z izbranim odlomkom. Cilj tovrstnega dela je poglabljanje poznavanja avtorjevega dela in opusa ter ustvarjanje pogojev, ki pripeljejo do objave knjižnega prevoda obravnavanega dela. Delovni jezik seminarja je slovenščina.
Izbrani avtorji in njihova dela:
Jedrt Maležič: Dvoliki. Novo mesto: Založba Goga 2023. (kratke zgodbe)
Ana Schnabl: Plima. Ljubljana: Beletrina 2022. (roman)
Peter Svetina: Modri Portugalec. Ljubljana: KUD Sodobnost International 2021. (mladinsko delo)
Tina Vrščaj: Na klancu. Ljubljana: Cankarjeva založba 2022. (roman)
Drugi del seminarja sestavljajo predstavitve in predavanja slovenskih strokovnjakov na temo sodobne slovenske književnosti, prevodoslovja, založništva in promocije slovenske literature ter literarni pogovori z gostujočimi avtorji.
Dokončen program s terminsko razdelitvijo po dnevih bodo izbrani kandidati prejeli najpozneje 10 dni pred pričetkom seminarja.
Odlomke iz besedil (ok. 6–8 strani na vsako od izbranih del, skupaj ok. 32 strani) bodo izbrani kandidati prejeli po izteku izbora po elektronski pošti. Vsa besedila je treba prevesti najpozneje do petka, 7. junija 2024, in jih poslati na elektronski naslov prevajalski.seminar@yahoo.com.
Ciljna skupina mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti so književni prevajalci z vsega sveta, ki se ukvarjajo s prevajanjem slovenske književnosti.
Prevajalci so lahko za mednarodni prevajalski seminar izbrani le vsako drugo leto in če so opravili vse obveznosti s preteklih seminarjev (tj. do dogovorjenega roka oddali končno verzijo na seminarju obravnavanih besedil). Prednostno bodo glede na strokovne reference obravnavani književni prevajalci, ki se na seminar prijavljajo prvič.
Izbrani prevajalci se zavežejo, da bodo:
pred začetkom seminarja do roka, dogovorjenega z vodjo seminarja, v pisni obliki oddali prevode vseh obravnavanih besedil;
po zaključku seminarja do roka, dogovorjenega z vodjo seminarja, v pisni obliki oddali popravljene prevode vseh obravnavanih besedil;
v roku dveh let po izteku seminarja v relevantnem tiskanem ali spletnem mediju objavili prevod vsaj enega od obravnavanih in na seminarju dodelanih besedil oziroma odlomkov; dokazila o objavi bodo v vednost posredovali na elektronski naslov prevajalski.seminar@yahoo.com.
Izbranim udeležencem nudimo:
brezplačno udeležbo na seminarju in dogodkih po programu,
7 (sedem) brezplačnih nočitev s polnim penzionom v času seminarja (med nedeljo, 16. junijem, in nedeljo, 23. junijem 2024; dodatne nočitve si seminaristi krijejo sami).
kritje potnih stroškov do višine 500 evrov za Evropo in do 800 evrov zunaj Evrope. Med upravičene stroške sodijo potni stroški v mednarodnem prometu, in sicer za vlak (2. razred), avtobus, letalo (ekonomski razred) ali kilometrina∗, vendar se kilometrina lahko uveljavlja samo do največ 500 km v eno smer. Upravičeni stroški so tudi stroški vinjet, drugih javnih prevozov v tujini in stroški vizumov.
Prijava mora biti izpolnjena v slovenskem jeziku na predpisanem prijavnem obrazcu in mora vsebovati vse obvezne priloge (motivacijsko pismo in tabelarični življenjepis) ter vse podatke, določene v dokumentaciji.
Kandidati morajo v celoti izpolnjeno vlogo poslati na prevajalski.seminar@yahoo.com.
Rok za zbiranje prijav prične teči na dan objave vabila na spletni strani DSKP, tj. v sredo, 3. aprila 2024, in traja do izteka zadnjega dne roka za oddajo prijav, ki je ponedeljek, 15. april 2024.
Dokumentacija obsega: besedilo vabila in prijavni obrazec.
Vso dokumentacijo je treba oddati v wordovi datoteki (tudi prijavni obrazec).
Dokumentacija je na voljo na spletni strani DSKP (http://www.dskp-drustvo.si/).
Kontaktna oseba: Tanja Petrič, vodja projekta // Elektronski naslov: prevajalski.seminar@yahoo.com
Obveščanje o izboru
Prijavljeni kandidati in kandidatke bodo o izboru obveščeni najpozneje v 7 dneh po zaključku prijavnega roka.
Mednarodni prevajalski seminar v letu 2024 sofinancira Evropska unija.
Februarja je Mladinski kulturni center Maribor izdal pesniški prvenec najuspešnejšega slovenskega slemovskega pesnika Matica Ačka, ki je bil premierno predstavljen 22. februarja 2024 v Vetrinjskem dvoru v Mariboru. Zdaj se pesnik odpravlja na krajšo slovensko literarno turnejo, v okviru katere bo prvenec predstavljal v Kranju, V Novem Mestu, v Murski Soboti, v Celju in še kje.
Prva aprilska postaja turneje bo v MCC - Celjskem mladinskem centru, kjer bo Matic Ačko v MCC kavarni nastopil v torek, 2. aprila 2024, ob 19. uri.
Foto: Boštjan Lah
Rekviem za sneg je težko pričakovani pesniški prvenec slemovskega pesnika, glasbenika, oblikovalca ter vsestranskega ustvarjalca Matica Ačka. Razstava ob zbirki predstavlja pretresljivo družbenokritično in intimno izpoved posameznika ter prikazuje sodobni duh časa skozi pesmi, ki so izjemno komunikativne in angažirane.
Pesnik se loteva najrazličnejših vsebin, od okoljske problematike, ki predstavlja glavni tematski fokus zbirke, do prevpraševanja sodobnih družbenih mehanizmov ali reflektiranja bivanjskih vprašanj ter lastne pozicije v svetu. V svoje pisanje Ačko vešče vključuje prvine humorja, sarkazma ter ironije, na drugi strani pa se kot pesnik s svojo izrazito čuječo držo in mestoma intimno pisavo odpira navzven, pri čemer se ne boji pokazati svoje ranljivosti ali izraziti svoje eksistencialne zaskrbljenosti ob grožnji vse bolj katastrofične usode, ki zaradi okoljske krize preti svetu in človeštvu.
Matic Ačko (1991) je oblikovalec, pesnik, performer ter multidisciplinarni umetniki, ki živi in deluje v Mariboru. Je en najuspešnejših slovenski slem pesnikov, državni prvak v slem poeziji iz leta 2021 ter štirikratni državni podprvak. Njegove pesmi so bile objavljene že v več spletnih in tiskanih publikacijah, letos pa je izdal tudi svoj prvenec. Poklicno se sicer primarno ukvarja z grafičnim ter industrijskim oblikovanjem, z videom in s fotografijo.
Sreda, 27. marec 2024 // 10:30 // Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru
Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru in Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) – literarni program MKC Črka sta združila moči in v goste povabila eno od najuspešnejših ustvarjalk za otroke, Manico K. Musil, ki bo v sredo, 27. marca 2024, ob 10:30 uri gostovala na Pedagoški fakulteti UM.
Ob branju knjig je mogoče neizmerno uživati in pri tem narediti nekaj dobrega zase, za svojo samozavest in celostno rast, vendar sodobni tržni mehanizmi mlade napeljujejo k hitreje dostopnim in manj zahtevnim virom užitka. Evropska komisija je zato v letu 2023 dala pobudo za Dan evropskih avtorjev, s katero želijo mlajše generacije dodatno spodbuditi k branju knjig ter jim pomagati odkriti raznolikost in bogastvo evropske literature. Namen praznovanja je tudi ozaveščanje mladih, kako pomembne so knjige in kako lahko branje kakovostne literature prispeva k njihovemu celostnemu razvoju.
Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Javna agencija RS za knjigo so podprli pobudo Evropske komisije, da se tudi v Sloveniji pridružimo praznovanju Dneva evropskih avtorjev, ki bo potekalo letos že drugič, pobudi pa se s prireditvami in dogodki pridružujemo tudi številne izobraževalne ustanove in kulturne institucije.
Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru in Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) – literarni program MKC Črka sta združila moči in v goste povabila eno od najuspešnejših ustvarjalk za otroke, Manico K. Musil, ki bo v sredo, 27. marca 2024, ob 10:30 uri gostovala na Pedagoški fakulteti UM v predavalnici 0.100 PEF.
Manica Klenovšek Musil je prepoznavna zlasti kot ustvarjalka tekstilnih slikanic za otroke v predbralnem in zgodnjem bralnem obdobju. Avtorica bo na literarni matineji predstavila ustvarjalne postopke svojih šivarij, pogovor bo vodila prof. dr. Dragica Haramija.
Bibliografija: Čarobni svinčnik (2011), Mala arhitekta (2011), Trije mucki in zmaj (2011), Koza Cilka (2014), Koza Cilka in kdo je popil vso vodo (2014), Pobalinska pujsa (2015), Čarobna školjka (2016), Komar Janez (2016), Slon Stane (2017), Mravljinčar Franc (2019), Tri muce in zmaj (2020), Lev Izidor (2021), Riba Tonka (2022), Prijateljici (2022), Arhitekta bova (2023).
Nastop je namenjen študentom, odprt pa je tudi za širšo javnost.
VLJUDNO VABLJENE & VABLJENI!
Dogodek organizirata Pedagoška fakulteta Maribor in MKC Maribor – Literarni program MKC Črka. Program MKC Črke finančno omogočajo Mestna občina Maribor in Urad RS za mladino. Dogodek spada v sklop javnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija RS za knjigo.
24. NAGRADNI NATEČAJ PESNIŠKEGA TURNIRJA
za naziv VITEZ / VITEZINJA POEZIJE
Klub kulturnih ustvarjalcev KU-KU in Kreacija s.p. iz Maribora razpisujeta natečaj za najboljšo izvirno neobjavljeno pesem v slovenskem jeziku na 24. Pesniškemu turnirju. Na njem lahko z eno samo pesmijo, ki ne sme biti daljša od 60 verzov, sodelujejo avtorice in avtorji, stari vsaj 16 let. Vsi tisti, ki bodo poslali več pesmi, predolgo pesem ali že objavljeno pesem, bodo izločeni. Strokovna žirija v sestavi dr. Irena Novak Popov, Jure Jakob in Franci Novak bo izmed sodelujočih pesmi izbrala štiriindvajset najboljših. Izbrani avtorji in avtorice se zavežejo k udeležbi na polfinalnih turnirjih, ki bosta predvidoma 26. aprila 2024 v Medobčinski splošni knjižnici Žalec in 10. maja 2024 v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica. Polovica od izbrane štiriindvajseterice se bo pomerila na enem, druga polovica pa na drugem polfinalnem srečanju. Na vsakem bo strokovna žirija izmed dvanajstih pesmi v finale izbrala štiri, dve pa občinstvo z glasovanjem. To pomeni, da bosta tisti dve pesmi, ki bosta prejeli največ glasov občinstva, ob štirih izbranih s strani komisije, napredovali v finale. Dvanajst izbranih pesnikov se bo v okviru Slovenskih dnevov knjige v Mariboru v petek, 24. maja 2024 s svojimi pesmimi, ki jih bodo sami interpretirali, pomerilo na velikem finalu. Strokovna žirija bo izbrala VITEZA/VITEZINJO PESNIŠKEGA TURNIRJA 2024, ki bo prejel(a) ročno kovano vrtnico, knjigo Orfejev spev in denarno nagrado v višini 1.000 evrov bruto. Svojega zmagovalca bo z glasovanjem izbralo tudi občinstvo.
Avtorice in avtorji naj svojo pesem pošljejo na naslov Klub kulturnih ustvarjalcev KU-KU, Ob nasipu 38, 2342 Ruše, s pripisom »PESNIŠKI TURNIR 2024«, najkasneje do 2. aprila 2024 (merodajen je žig na pošiljki). Pesmi naj bodo podpisane le s šifro, v posebni kuverti, označeni z isto šifro, pa naj bodo avtorjevo ime, priimek, naslov, elektronski naslov in telefonska številka. Zaradi anonimnosti natečaja ne sprejemamo pesmi, poslanih po e-pošti. Strokovna komisija bo 15. aprila 2024 objavila imena štiriindvajsetih izbranih avtoric in avtorjev na FB strani Pesniškega turnirja in v sporočilu za javnost. Vabljeni k sodelovanju! Dodatna pojasnila dobite na: pesniski.turnir@gmail.com.
Februarja je Mladinski kulturni center Maribor izdal pesniški prvenec najuspešnejšega slovenskega slemovskega pesnika Matica Ačka, ki je bil premierno predstavljen 22. februarja 2024 v Vetrinjskem dvoru v Mariboru. Zdaj se pesnik odpravlja na krajšo slovensko literarno turnejo, v okviru katere bo prvenec predstavljal v Kranju, V Novem Mestu, v Murski Soboti, v Celju in še kje.
Prva postaja turneje bo Layerjeva hiša Kranj, kjer bo že to soboto, 16. marca 2024, zbirko predstavil v obliki literarne čajanke, ki bo nadgrajena z razstava fotografij, ilustracij iz knjige ter poezije. Posamične pesmi bodo tako na ogled v kombinaciji z avtorjevimi fotografijami in ilustracijami, ki jih je ročno izdelal za dotično zbirko. Dogodek v organizaciji Layerjeve hiše Kranj bo potekal v Kavarni Layer, pričel se bo ob 17. uri, razstava pa bo na ogled vse do 30. aprila 2024.
Z razstavo v Layerjevi hiši obeležujejo tudi Svetovni dan poezije.
Foto: Boštjan Lah
Rekviem za sneg je težko pričakovani pesniški prvenec slemovskega pesnika, glasbenika, oblikovalca ter vsestranskega ustvarjalca Matica Ačka. Razstava ob zbirki predstavlja pretresljivo družbenokritično in intimno izpoved posameznika ter prikazuje sodobni duh časa skozi pesmi, ki so izjemno komunikativne in angažirane.
Pesnik se loteva najrazličnejših vsebin, od okoljske problematike, ki predstavlja glavni tematski fokus zbirke, do prevpraševanja sodobnih družbenih mehanizmov ali reflektiranja bivanjskih vprašanj ter lastne pozicije v svetu. V svoje pisanje Ačko vešče vključuje prvine humorja, sarkazma ter ironije, na drugi strani pa se kot pesnik s svojo izrazito čuječo držo in mestoma intimno pisavo odpira navzven, pri čemer se ne boji pokazati svoje ranljivosti ali izraziti svoje eksistencialne zaskrbljenosti ob grožnji vse bolj katastrofične usode, ki zaradi okoljske krize preti svetu in človeštvu.
Matic Ačko (1991) je oblikovalec, pesnik, performer ter multidisciplinarni umetniki, ki živi in deluje v Mariboru. Je en najuspešnejših slovenski slem pesnikov, državni prvak v slem poeziji iz leta 2021 ter štirikratni državni podprvak. Njegove pesmi so bile objavljene že v več spletnih in tiskanih publikacijah, letos pa je izdal tudi svoj prvenec. Poklicno se sicer primarno ukvarja z grafičnim ter industrijskim oblikovanjem, z videom in s fotografijo.
Mladinski kulturni center Maribor in festival 27. Slovenski dnevi knjige v Mariboru
razpisujeta
Razpisujemo 9. nagradni natečaj za najboljši prevod pesmi, zapisane s čustvenčki, se pravi simboli oziroma sličicami, ki se uporabljajo v elektronski komunikaciji in izražajo razpoloženje, čustvo ali zanimanje. Izbor najbolj uspelih, drznih in kakovostnih prevodov bo objavljen na naši spletni strani in na Facebook straneh MKC Maribor in Dnevi knjige v Mariboru.
Poslane prevode bo ocenjevala literarna žirija, ki jo sestavljata nekdanja urednica študentske revije Liter Jezika Ajda Strajnar in pesnik, slamer, glasbenik in vsestranski ustvarjalec Matic Ačko, tudi večkratni finalist tega natečaja. Nagrada za najboljši prevod je honorar v višini 100 evrov v bruto znesku. Zmagovalec ali zmagovalka natečaja bo razglašen oziroma razglašena na knjižnem sejmu festivala 27. Slovenski dnevi knjige v Mariboru ter povabljen ali povabljena k nastopu.
Čustvenčki so digitalni piktogrami, ki predstavljajo vsakdanje predmete ali pojme. Izvirno je beseda emoji japonska skovanka izrazov »e« (絵, slika) in »moji« (文字, simbol). Danes so čustvenčki postali pomembni v vsakdanji pisni komunikaciji in jih najdemo v vseh porah našega vsakdanjika. Posamezen simbol izraža določen pomen, ki si ga včasih lahko razlagamo po svoje, z združevanjem različnih simbolov pa lahko izrazimo tudi bolj zapletene misli. Kako čustvenčke vidiš in si jih interpretiraš ti?
Avtorji in avtorice lahko sodelujejo z enim samim prevodom. Natečaj poteka od 13. marca do vključno 13. aprila 2024. Sodelujejo lahko mladi med petnajstim in devetindvajsetim letom starosti. Avtorji in avtorice, ki želijo sodelovati, naj pošljejo prevod pesmi na elektronski naslov program@mkc.si, zadeva »Natečaj emoji 2024«. V besedilu sporočila naj bodo napisani podatki o avtorju ali avtorici (ime in priimek, elektronska pošta, datum rojstva ter telefonska številka), prijavljen prevod pa naj bo v obliki .doc ali .txt. Na nagradni natečaj se ne morejo prijaviti zaposleni na MKC Maribor ter ožji družinski člani zaposlenih na MKC Maribor.
Postani prevajalec ali prevajalka iz emojščine,
preberi spodnjo pesem,
ki jo je sestavila lanskoletna zmagovalka natečaja
Doroteja Drevenšek in pesem prevedi v slovenščino!
Torek, 12. marec 2024 // Vetrinjski dvor // 19:00
ko dihaš na pol
saj prazne sledi
ne polnijo mest
tišine
(Tonja Jelen, Presečišče, zbirka Od točke nič)
Drugi letošnji literarni dogodek iz cikla Ožuljeni jezik, ki ga izvajajo Mladinski kulturni center Maribor v sodelovanju s pesniškim društvom Slam zverine, Narodnim domom Maribor, KUD Codo in Bando ferdamano, bo potekal v Vetrinjskem dvoru v prostoru BarCoda, v torek, 12. marca 2024, s pričetkom ob 19.00 uri.
Dogodek je odprt za vse slamovske pesnice in pesnike, ki bi se ponovno ali prvič želeli predstaviti z izvirno avtorsko poezijo na odru Vetrinjskega dvora. Prijave nastopajočih zbiramo na naslovu ozuljenijezik@gmail.com ali preko zasebnega sporočila na facebook strani Slam zverin. Dogodek bo moderirala Mojca Frim, članica improligaške skupine Banda Ferdamana, z literarno gostjo Tonjo Jelen pa se o njeni novi pesniški zbirki Od točke nič pogovarjala Ajda Strajnar, glavna urednica študentske revije Liter jezika.
Foto: Jurij Vižintin
Literarna gostja marčevskega Ožuljenega jezika Tonja Jelen (roj. 1988) je pesnica, literarna kritičarka in moderatorka. Je avtorica pesniških zbirk Pobalinka (Litera, 2016), Greva, ostajava, saj sva (Kulturni center Maribor, 2020) in Od točke nič (Litera, 2023). Pri založbi Kulturni center je izšel zbornik Rokerji pojejo pesnike (2018), pri katerem je bila urednica za literarni del, pri isti založbi pa si je zamislila fanzin Literarna krpanka, ki ga je uredila tudi kot zbornik.
Piše tudi eseje, strokovne članke s področja literature, spremne besede k leposlovnim delom in literarne kritike za različne medije. Kot ožji del uredniškega odbora sodeluje z revijo Spirala (2015–), bila je urednica za poezijo pri ArsLitera (2017/2018).
Leta 2015, 2019 in 2020 se je uvrstila v finale Pesniškega turnirja založbe Pivec. Pesmi objavlja v različnih leposlovnih revijah in na spletnih portalih, med drugim je bila 2016 njena poezija uvrščena v Rukopise in leta 2019 v antologijo Slišiš goreti sonce. Nekaj njenih pesmi je prevedenih v različne jezike, dve sta uglasbeni. Avtorica ima od leta 2019 status samozaposlene v kulturi. V pogovoru z Ajdo Strajnar bo razgrnila poglavitne motive svoje poezije v novi pesniški zbirki, občinstvo pa bo lahko prisluhnilo tudi branju izbranih pesmi iz pravkar izdane zbirke Od točke nič.
Vabljene in vabljeni na marčevski Ožuljeni jezik!
Dogodek organiziramo MKC Maribor - MKC Črka in Pesniško društvo Slam zverine, v sodelovanju z Bando ferdamano, Narodnim domom Maribor – Vetrinjskim dvorom ter KUD Codo in njihovim Vetrinjc - BarCoda, s finančno podporo Mestne občine Maribor, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport – Urada RS za mladino in Javne agencije RS za knjigo
Dodatne informacije: petra.kolmancic@mkc.si; matic.acko@gmail.com
Vetrinjski dvor, četrtek, 22. februar 2024, ob 19. uri
Toda sneg …
sneg je tako čarobno naletaval na trupla,
nagrmadena v jamah.
Njegova imunost
se je zdela večna,
nedotakljiva,
božanska.
(iz pesmi Kuga, Rekviem za smrt)
Rekviem za sneg je težko pričakovani pesniški prvenec najuspešnejšega slovenskega slemovskega pesnika, glasbenika, oblikovalca ter vsestranskega ustvarjalca Matica Ačka (1991, Maribor). Pesniška zbirka predstavlja pretresljivo družbenokritično in intimno izpoved posameznika ter prikazuje sodobni duh časa skozi pesmi, ki so izjemno komunikativne in angažirane. Pesnik se loteva najrazličnejših vsebin, od okoljske problematike, ki predstavlja glavni tematski fokus zbirke, do prevpraševanja sodobnih družbenih mehanizmov ali reflektiranja bivanjskih vprašanj ter lastne pozicije v svetu. V svoje pisanje Ačko vešče vključuje prvine humorja, sarkazma ter ironije, na drugi strani pa se kot pesnik s svojo izrazito čuječo držo in mestoma intimno pisavo odpira navzven, pri čemer se ne boji pokazati svoje ranljivosti ali izraziti svoje eksistencialne zaskrbljenosti ob grožnji vse bolj katastrofične usode, ki zaradi okoljske krize preti svetu in človeštvu. Njegova perspektiva je včasih panoramska, včasih generacijska oz. kolektivna, včasih subjektivna, intimna oz. individualna. Verzi z izrazitimi liričnimi poudarki ter izraženim ritmom pogosto prehajajo v pripovednost, kar je zagotovo dediščina avtorjevega dolgoletnega ukvarjanja s slamovsko poezijo.
Pesmi in verzi za pričujočo pesniško zbirko so nastajali v zadnjih petih letih, intenzivneje pa v zadnjem letu. Zbirka vsebuje 33 pesmi, nekatere pesmi so razdeljene v pesniške cikle (npr. Deklica, Lützerath, V kraljestvu Zlatoroga, Mitologije vročih cest). Zbirko Rekviem za sneg je založil in izdal Mladinski kulturni center Maribor, izšla je v knjižni zbirki Ko te napiše knjiga …, uredila pa jo je Petra Kolmančič. Matic Ačko je zbirko opremil tudi z lastnimi ilustracijami in zasnoval naslovnico. Pogovor z avtorjem bo na predstavitvi, ki jo pripravljamo v četrtek, 22. februarja 2024, ob 19. uri v Vetrinjskem dvoru, vodila moderatorka Ajda Strajnar.
Vabljene & vabljeni!
Dogodek organizirajo: Matic Ačko ter Mladinski kulturni center Maribor (program MKC Črka) v sodelovanju z društvom Vetrinjc – BarCoda, Vetrinjskim dvorom ter Narodnim domom Maribor.
Celoletni literarni program MKC Črke sofinancirajo Mestna občina Maribor, Javna agencija RS za knjigo in Urad RS za mladino.
Torek, 13. februar 2024 // Vetrinjski dvor // 19:30
Ja, decembrski Ožuljeni jezik je zaradi nepričakovanih bolezni žal odpadel. Januarja imamo Zverine vedno zimsko spanje. AMPAK - zdaj je tukaj februar, mesec pustnih karnevalov, preganjanja zime in ljubezni! In veste kaj? Tokratni Ožuljeni jezik pade TOČNO na pustni torek! In ta je samo en dan pred Valentinovim! A obstaja kak boljši dan, da se našemite in pridete povedat kako ljubezensko pesem?
Na dogodku nastopajoče_i tekmujejo s svojo avtorsko poezijo, povezuje pa ga improligašica Mojca Frim iz skupine Banda Ferdamana. Videli bomo nastope tekmovalk_cev, ki se s svojimi nastopi v živo predstavijo na odru.
Zmaga tista_i, ki od naključne žirije v publiki tekom večera prejme največ točk.
OŽULJENA PRAVILA
Na odru predstavimo dve do tri svoje pesmi, posamezna pesem je dolga največ tri minute,
nastopamo brez rekvizitov, kostumov in glasbil, pesem se poskusimo naučiti na pamet, sicer si med nastopom na glavo poveznemo smešno pokrivalo.
PRIJAVE
Prijave za nastop zbiramo na ozuljenijezik@gmail.com, preko ZS sporočila na Facebook strani Slam zverine ali na kraju dogodka, malo pred pričetkom.
Literarni gost je naš stari znanec, zvezda slamovskih odrov in tudi raperske scene, drugi državni prvak in večkratni finalist državnega prvenstva Mišel 'Amo' Ristov! Njegov slam sicer že vsi poznamo, a tokrat bomo slišali več tudi o njegovem literarnem in glasbenem ustvarjanju!
Vstopnine ni, so pa zaželene donacije v podporo delovanja društva Slam zverin.
Dogodek organiziramo MKC Maribor - MKC Črka in Pesniško društvo Slam zverine, v sodelovanju z Bando ferdamano, Narodnim domom Maribor – Vetrinjskim dvorom ter KUD Codo in njihovim Vetrinjc - BarCoda, s finančno podporo Mestne občine Maribor, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport – Urada RS za mladino in Javne agencije RS za knjigo
poklon Eriki Vouk, letošnji prejemnici Prešernove nagrade za življenjsko delo
V četrtek, 8. februarja 2024, vas vabimo na dva dogodka.
Odprtje razstave ob 17. uri v Univerzitetni knjižnici Maribor
Literarno-glasbeni recital ob 18. uri v Dvorani Frana Žižka SNG Maribor
Foto: Branimir Ritonja
Erika Vouk je pesnica in prevajalka, ki živi in ustvarja v Mariboru. Njen pesniški opus sestavlja enajst pesniških zbirk: Bela Evridika (1984), Anima (1990), Belo drevo (2000), Opis slike (2002), Album (2003), Nespančki (2023), Valovanje (2004), Rubin (2008), Z zamahom ptice neka roka slika (2007), Lasa pur dir (2013) in Ta dan. (2019). Je avtorica številnih prevodov, med njimi izstopa prevod drugega dela Goethejevega Fausta. Za pesniško zbirko Opis slike je leta 2002 prejela Jenkovo nagrado, isto leto je postala vitezinja poezije na Pesniškem turnirju. Leta 2003 je prejela Veronikino nagrado in leta 2015 Glazerjevo nagrado Mestne občine Maribor za življenjsko delo.
Eriki Vouk se bodo z branjem njene poezije poklonili:
Peter Andrej // Andrej Brvar // Klemen Brvar // Igor Černe // Urška P. Černe // Nino Flisar // Lidija Gačnik Gombač // Borut Gombač // Davor Herga // Zora A. Jurič // Katarina Klančnik Kocutar // Kristina Kočan // Petra Kolmančič // Martina Magdič // Ksenija Mišič // Jasna Mlakar // Boštjan Narat // Tone Partljič // Željko Perović // Milena Pivec // Tomo Podstenšek // Martina Rozman Salobir // Darka Tancer-Kajnih // Dragica Turjak // Slavica Turniški Simionova
Prireditev pripravljamo: Mariborska knjižnica, Drama SNG Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, Založba Pivec, MKC Maribor, Darka Tancer Kajnih in Zora A. Jurič. Avtorja razstave Nino Flisar in Vlasta Stavbar, dramaturg recitala Vili Ravnjak.
Vabljene in vabljeni!
Vstop prost.
Sreda, 20. december // 11:00 // Knjižno razstavišče Univerzitetne knjižnice Maribor
Oh, spet je ta najlepši čas v letu, ko na ulicah zasijejo lučke, ko se prijetno kadi iz papirnatega kozarčka s kuhanim in na Glavnem trgu postavijo razgledno kolo, ki je že malo višje kot lansko. Tako je - veseli december je tukaj! Ne glede na to, če božične komade ljubite ali sovražite, če ste oblekli grd božični pulover z jelenčki v vprašljivih pozah ali pa nosite črn puli, na slam odru ste vsi dobrodošli! Tokrat pa bo Ožučjeni jezik imel tudi dobrodelno noto, saj bomo vse vaše zbrane donacije poklonili projektu Botrstvo za otroke iz socialno šibkih družin!
KAJ JE OŽULJENI JEZIK?
Na dogodku nastopajoče_i tekmujejo s svojo avtorsko poezijo, povezuje pa ga improligašica Mojca Frim iz skupine Banda Ferdamana. Videli bomo nastope tekmovalk_cev, ki se s svojimi nastopi v živo predstavijo na odru. Zmaga tista_i, ki od naključne žirije v publiki tekom večera prejme največ točk.
OŽULJENA PRAVILA
Na odru predstavimo dve do tri svoje pesmi,
posamezna pesem je dolga največ tri minute,
nastopamo brez rekvizitov, kostumov in glasbil,
pesem se poskusimo naučiti na pamet, sicer si med nastopom na glavo poveznemo smešno pokrivalo.
PRIJAVE
Prijave za nastop zbiramo na ozuljenijezik@gmail.com, preko ZS sporočila na Facebook strani Slam zverine ali na kraju dogodka, malo pred pričetkom.
Literarni gost je tokrat naš stari znanec, zvezda slamovskih odrov in tudi raperske scene, drugi državni prvak in večkratni finalist državnega prvenstva Mišel 'Amo' Ristov! Njegov slam sicer že vsi poznamo, a tokrat bomo slišali več tudi o njegovem literarnem in glasbenem ustvarjanju!
Vstopnine ni, zbiramo pa donacije, ki jih bomo tokrat v celoti namenili projektu Botrstvo!
Brez vstopnine, zbiramo pa dobrodelne prispevke!
Dogodek organiziramo MKC Maribor - MKC Črka in Pesniško društvo Slam zverine, v sodelovanju z Bando ferdamano, Narodnim domom Maribor – Vetrinjskim dvorom ter KUD Codo in njihovim Vetrinjc - BarCoda, s finančno podporo Mestne občine Maribor, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport – Urada RS za mladino in Javne agencije RS za knjigo.
Četrtek, 7. december // 18:00 // Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika
Oktobra je bilo mogoče prebirati poezijo izbranih slovenskih pesnikov in pesnic, ki je na plakatih skupaj z izvirnimi ilustracijami ilustratork in ilustratorjev nagovarjala mimoidoče meščane in meščanke ter obiskovalce in obiskovalke kulturnih ustanov v Mariboru in Slovenj Gradcu, 7. decembra 2023, ob 18. uri pa s projektom gostujemo tudi v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem, kjer bodo na ogled izbrani plakati, potekal pa bo tudi literarni dogodek.
Plakatna akcija v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor poteka že šestnajsto leto, selektor poezije in avtor projekta je urednik in knjižničar Nino Flisar, selektorica likovnih del je kustosinja in direktorica Koroške galerije Petra Čeh, ki v projektu sodeluje že tretjič, na njeno pobudo pa se je letošnja Poezija na mestnih ulicah iz Maribora selila tudi na Koroško.
Pri projektu je svoje ustvarjalne moči združilo deset pesnikov in pesnic ter pet likovnih ustvarjalk in ustvarjalcev. Svoje pesmi so prispevali in prispevale Kristina Kočan, Nevenka Miklič Perne, Sara Nuša Golob Grabner, Tom Veber in Matic Ačko, ki v tej navezi zastopajo Štajersko, ter Anja Zag Golob, Maja Visinski Andrejc, Barbara Žvirc, Lucija Mirkac in Gašper Bivšek, ki zastopajo Koroško. Ilustracije so delo likovnih umetnic in umetnikov s Koroške, prispevali so jih Sašo Vrabič, Jernej Kovač Myint, Anastazija Pirnat, Laura Kumprej in Tjaša Rener, plakate je oblikoval Uroš Lehner Ookie, ki je tudi avtor ene ilustracije.
V Koroški osrednji knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem bo v četrtek, 7. decembra 2023 ob 18. uri, odprtje razstave izbranih plakatov, pogovor z avtorjem projekta Ninom Flisarjem in literarni nastop sodelujočih pesnic ter pesnikov s Koroške, sodelujejo Anja Zag Golob, Maja Visinski Andrejc, Barbara Žvirc, Lucija Mirkac in Gašper Bivšek.
Vabljeni k branju poezije in ogledu ilustracij na plakatnih mestih knjižnice ter na literarni dogodek!
Dogodek poteka v soorganizaciji MKC Maribor in Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Poezija na mestnih ulicah je del programa MKC Črka Mladinskega kulturnega centra Maribor, ki spada v sklop literarnih prireditev, ki jih podpira Javna agencija za knjigo RS.
Ta petek bo na II. gimnaziji Maribor v učilnici PL1 potekal literarno-stripovski dogodek iz cikla LUD Literature Strip preobrazba v živo, na katerem bosta gostovala stripar Jakob Klemenčič in pisatelj Tomo Podstenšek. Srečanje, ki se bo pričelo ob 17.30 in je namenjeno tako dijakom II. gimnazije Maribor kot širši javnosti, bo moderirala Nina Medved.
Iz radovednosti, na kakšen način lahko kratka proza zaživi v novem mediju, sta si Stripburger/Forum Ljubljana in LUD Literatura zamislila projekt Strip preobrazba. Prav vse nas namreč zanima, ali lahko stripovske interpretacije kratke zgodbe dihajo kot avtonomne in izvirne umetniške stvaritve, ki ohranjajo spoštljivost do originala, s svojo vizualno pripovedno izrazno močjo – kombinacijo in součinkovanjem besedila in risbe – pa bralcem ponujajo svežo bralno izkušnjo.
Strip preobrazbo Hiša na hribu je po istoimenski zgodbi Toma Podstenška ustvaril stripar Jakob Klemenčič, objavljena je bila v reviji reviji Literatura 383. V debato o tem, zakaj si je izbral prav to pripoved, kako sobivata strip in književnost ter kako je potekalo sodelovanje, bo avtorja v petek, 17. novembra 2023, zapletla pesnica, prevajalka in mentorica Nina Medved, ki na II. gimnaziji že vrsto let uspešno vodi literarni krožek.
Tomo Podstenšek (1981) piše predvsem prozo, s svojimi deli je bil štirikrat med nominiranci za najboljši slovenski roman leta (nagrada »kresnik«), enkrat pa tudi v ožjem izboru za nagrado »novo mesto« za najboljšo knjigo kratkih zgodb. Redno objavlja v domačih in tujih literarnih revijah, več njegovih besedil je bilo nagrajenih na različnih natečajih. Nekaj njegovih knjig je prevedenih v hrvaški, srbski in poljski jezik, posamezne zgodbe pa v angleščino, makedonščino, nemščino, madžarščino … Ob pisateljevanju občasno tudi prevaja iz drugih južnoslovanskih jezikov.
Jakob Klemenčič (1968) se s stripom ukvarja od mladih let: prek srednješolskega časopisa in mladinskega tiska ga je pot vodila do sodelovanja pri ustanovitvi stripovske revije Stripburger, kjer je nekaj časa sodeloval kot član uredništva. V stripu so zanj najbolj značilne kratke zgodbe, ki jih je poleg Stripburgerja objavljal v mnogih slovenskih in tujih revijalnih in knjižnih stripovskih antologijah, nekaj pa tudi v obliki samozaloženih brošuric malega formata, t. i. »mini-comics«. Poleg stripa se ukvarja tudi z ilustracijo (periodika, knjige, muzejske razstave), slikarstvom in grafiko. Imel je pet samostojnih razstav (Slovenija, Francija, Brazilija), s svojimi stripovskimi deli pa je sodeloval tudi na veliko skupinskih razstavah.
Prijazno vabljene in vabljeni!
Organizacija: LUD Literatura v sodelovanju s Stripburger/Forum Ljubljana, Mladinskim kulturnim centrom Maribor, zavodom Dve luni in II. gimnazijo Maribor
Dogodek je podprla Javna agencija za knjigo RS.
Večer slamovske poezije Ožuljeni jezik
Mladinski kulturni center Maribor v sodelovanju s pesniškim društvom Slam zverine, Narodnim domom Maribor in Bando ferdamano prireja v torek, 14. novembra 2023, ob 19.30 na prizorišču Vetrinjc – BarCoda v Vetrinjskem dvoru redni mesečni pesniški večer slamovske poezije Ožuljeni jezik.
Slamovska poezija je živa, sočna in polna življenjske energije, je poslušljiva, zlahka razumljiva in dostopna širšemu krogu. Izvaja se v živo in združuje elemente performansa, govorjene poezije in gledališča. V Mariboru je ta zvrst poezije prisotna že dobrih sedem let, slišati pa jo je mogoče na moderiranih pesniških dogodkih tekmovalne narave, na katerih se prijavljeni tekmovalci in tekmovalke pomerijo v veščinah interpretiranja avtorske slamovske poezije.
Novembrski Ožuljeni jezik s podnaslovom »Meglice besed« meri na značaj predzadnjega meseca v letu, ko se pričneta mraz in tema. Ko je noč čarovnic že mimo, božični čas pa razen v določene veleblagovnice in trgovine še ni zares prišel. A november je tudi mesec obarvanega listja in gob in jesenskih sprehodov in dolgih večerov ob knjigah in krasnih jutranjih meglic, ki brišejo obrise dreves in hiš po dolinah. Ni to poetično? Kot nalašč za to, da s kakšno novo pesmijo stopite na oder našega Ožuljenega jezika! Prijave nastopajočih zbiramo na naslovu ozuljenijezik@gmail.com ali preko zasebnega sporočila na facebook strani Slam zverin. Dogodek bo moderirala Mojca Frim iz improligaške skupine Banda Ferdamana.
Vabljene in vabljeni na novembrski Ožuljeni jezik v živo!
Dodatne informaje: petra.kolmancic@mkc.si; matic.acko@gmail.com
Dogodek organizirajo pesniško društvo Slam zverine in MKC Maribor - MKC Črka, v sodelovanju z Bando ferdamano, Narodnim domom in s finančno podporo Mestne občine Maribor. Dogodek spada v sklop literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo.
20. oktobra beležimo dan prve pisne omembe Maribora, zato meščankam in meščanom ob prazniku MO Maribor poklanjamo številne aktivnosti, ki smo jih poimenovali: "Dan Maribora 2023 – Povezujemo meščanke in meščane ter spoznavamo naše mesto".
Z željo, da bi spoznali našo mestno zgodovino, skozi obisk predmestja in mestnih gričev, skupaj z Mestno občino Maribor, kulturnimi zavodi in javnimi podjetji organiziramo številne brezplačne aktivnosti za občanke, občane mesta in obiskovalce.
Tudi letos bo nabor aktivnosti pester, dogodki se bodo odvijali 18., 19. in 20. oktobra. Kot uvodno prireditev bomo 18. 10. izvedli dan posvečen spominu na zaslužne prebivalce našega mesta, 19. oktobra bo, tako kot vsako leto, protokolarni del praznika z osrednjo proslavo in celodnevni kulturni program, ki ga izvedejo kulturni zavodi in se izvaja tudi dan kasneje, 20.10. Zaključek aktivnosti ob Dnevu Maribora bo 20. oktobra, ob 18. uri, s pohodi na pet mariborskih gričev, kjer bodo ob 19. uri različni dogodki.
Vsi dogodki v sklopu Dneva Maribora so brezplačni.
Dogajanju ob Dnevu Maribora se pridružuje tudi Mladinski kulturni center Maribor, in sicer z literarnim programom MKC Črka. Soustvarili bomo organizirane vodene oglede z avtobusi.
STUDENCI, 19.10. ob 11.00 in 16.00: Voden ogled z avtobusom številka 3
Ogled starega jedra Studencev s cerkvijo sv. Jožefa in literarno druženje z Rokom Vilčnikom, ogled Koroškega kolodvora, nekdanjih delavnic Južne železnice in Železničarske kolonije.
Rok Vilčnik bo prebral odlomek iz romana Človek s pogledom. Prizor iz knjige se odvija tudi na trgu pri župnijski cerkvi sv. Jožefa na Studencih.
V mesto ob Dravi pride hipnotizer, ki izvede seanso v bivšem Sokolskem domu na studencih - s svojim pogledom naguba tla, da se začnejo spajati z nebom. Ljudje so pred tem v mestu živeli mirno in zadovoljno; vsak je shajal s svojo resnico. A že po prvi hipnotizerjevi predstavi v telovadnem domu resnica uhaja.
TEZNO, 19.10. ob 11.00 in 16.00: Voden ogled z avtobusom številka 2
Ogled Logističnega centra Pošte Slovenije z literarnim nastopom pisatelja Toma Podstenška in ogled pokopališča Dobrava.
Tomo Podstenšek bo prebral odlomke iz romana Površinska napetost.
Površinska napetost je sedmi roman Toma Podstenška, dogajalni prostor je Maribor, zgodba se vrti okrog protagonistke, ki sledi poštarju, saj želi, da ji vrne anonimno pismo, ki ga je napisala ljubimčevi ženi in oddala, a si je zdaj zaradi moralnih vzgibov premislila; zelo slikovit in plastično opisan del dogajanja se odvija na Teznu, v logističnem poštnem centru, kjer si protagonistka prizadeva, da bi izbrskala oddano pošiljko.
KROŽNA POT, 20.10. ob 11.00: Krožna pot do Mariborskega otoka
Ogled Mariborskega otoka ter spoznavanje kulturne in naravne dediščine otoka s krajinskim arhitektom Miranom Krivcem, druženje z dr. Dragico Haramija, ki je v knjigi Mariborske vedute zbrala in analizirala tudi pripovedke, povezane z Mariborskim otokom.
Druženje z avtorico Dragico Haramija ob izbranih pripovedkah iz monografije Mariborske vedute (Mariborske vedute I. in druga, prenovljena izdaja)
Avtorica v monografiji analizirala več aspektov zbranih pripovedk, ki so povezane z mariborskimi lokacijami in toponimi npr. reka Drava, Habakukova gorca, Mariborski otok, mariborsko Pohorje, Pekrska gorca, Poštela, Pristan (Lent), Studenci in trije ribniki.
»ne bo šel svet mimo tebe
skozi tebe bo šinil kakor šilo
pred tvojimi vrati se
bo kopičil z vsemi svojimi sadovi«
(Sergej Harlamov, iz pesmi Razširitev področja boja)
Tudi v novi sezoni bo vsak drugi torek v mesecu Mladinski kulturni center Maribor v navezi s pesniškim društvom Slam zverine ter izvedbenimi partnerji Narodnim domom Maribor, Kulturno-umetniškim društvom Coda ter Bando ferdamano v Vetrinjskem domu gostil literarni cikel slamovske poezije Ožuljeni jezik. Gre za moderirane literarne dogodke tekmovalne narave z odprtim odrom za nastopajoče ter vključenim občinstvom, ki ima vlogo literarnega razsodnika in ocenjevalca.
Slamovska poezija se je pojavila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v Združenih državah Amerike in se kmalu razširila na ostale kontinente. V Sloveniji je ta priljubljena oblika pesniških nastopov prisotna že dobri dve desetletji, intenzivno dogajanje pa beležimo v zadnjih osmih letih, ko se je v več slovenskih urbanih središčih oblikovala močna slamovska pesniška scena. V Mariboru je slamovska poezija izjemno živa ter vitalna, že več kot sedem let ima domicil na odrih Vetrinjskega dvora, kjer odlično uspeva ob podpori programa MKC Črka in angažirani skrbi Slam zverin.
Novo sezono pesniških slamov smo odprli že konec avgusta z mariborskim predizborom za državno prvenstvo v slamovski poeziji, ki bo potekalo 6. oktobra 2023 v Novem mestu, na njem pa se bodo pomerili vsi, ki so se za finale kvalificirali na predizborih v Kranju, na Ptuju, v Mariboru, v Celju in v Novem mestu.
Prvi redni mesečni pesniški slam nove sezone v Mariboru bo potekal 10. oktobra 2023 s pričetkom ob 19.30 uri v Vetrinjskem domu Maribor. Dogodek bo kot običajno odprt za vse slamovske pesnice in pesnike, ki bi se ponovno ali prvič želeli predstaviti z izvirno interpretacijo avtorske poezije. Prijave nastopajočih zbiramo na naslovu ozuljenijezik@gmail.com ali preko zasebnega sporočila na facebook strani Slam zverin. Dogodek bo moderirala Mojca Frim, članica improligaške skupine Banda Ferdamana. Z literarnim gostom Sergejem Harlamovom pa se bo pogovarjala Ajda Strajnar, glavna urednica študentske revije Liter jezika.
Foto: Andrej Lamut
Pesniški gost oktobrskega Ožuljenega jezika Sergej Harlamov (1989) je pesnik, sociolog in komparativist. Leta 2011 mu je kot zmagovalcu Festivala mlade literature Urška izšel prvenec Jedci. Sledili sta zbirki Mnogoboj mitologij (2019, nominacija za nagrado kritiško sito in Jenkovo nagrado, uvrstitev v pregledni bilten Centra za slovensko književnost Ten Books from Slovenia) ter lani še Hypomnemata ali Obnovimo osnove pisanja (nominacija za Veronikino nagrado in uvrstitev v program festivala Pranger). V istem letu ga je Velenjska knjižna fundacija uvrstila tudi na ožji seznam kandidatov za nagrado velenjica-čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni opus. Za svojo interdisciplinarno diplomsko nalogo Michel Houellebecq in arheologija sedanjosti je prejel fakultetno Prešernovo nagrado. Občasno se znajde v vlogah publicista in prozaista, pa tudi vokalista v audio-vizualnem kolektivu Marta Fakuch.
Vabljene in vabljeni na oktobrski Ožuljeni jezik!
Dogodek organizirajo pesniško društvo Slam zverine in MKC Maribor - MKC Črka, v sodelovanju z Bando ferdamano, Narodnim domom, KUD-om Coda in s finančno podporo Mestne občine Maribor.
Dogodek spada v sklop literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo.
Dodatne informacije: petra.kolmancic@mkc.si; matic.acko@gmail.com
Letos bo ta izvirna umetniška akcija potekala kot koroško-štajerska pesniško-likovna naveza
Na mariborskih ulicah, v Studiu Umetnostne galerije Maribor, v Kulturnem inkubatorju Mladinskega kulturnega centra Maribor in na ulicah Slovenj Gradca boste lahko med 6. in 30. oktobrom 2023 prebirali poezijo izbranih slovenskih pesnikov in pesnic, ki bo na plakatih skupaj z izvirnimi ilustracijami ilustratork in ilustratorjev nagovarjala mimoidoče meščane in meščanke ter obiskovalce in obiskovalke kulturnih ustanov, decembra 2023 pa s projektom gostujemo tudi v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem
Plakatna akcija v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor poteka že šestnajsto leto, selektor poezije in avtor projekta je urednik in knjižničar Nino Flisar, selektorica likovnih del je kustosinja in direktorica Koroške galerije Petra Čeh, ki v projektu sodeluje že tretjič, na njeno pobudo pa se Poezija na mestnih ulicah iz Maribora seli tudi na Koroško.
PETRA ČEH // Foto: Dobran Laznik
NINO FLISAR // Foto: Branimir Ritonja
Pri projektu je svoje ustvarjalne moči združilo deset pesnikov in pesnic ter pet likovnih ustvarjalk in ustvarjalcev. To obojestransko inspirativno sodelovanje, nekakšno dopolnjevanje oz. nadgradnja poezije in ilustracij je rezultiralo v estetsko privlačnih plakatih velikega formata, ki jih je oblikoval Uroš Lehner – Ookie. Svoje pesmi so prispevali in priespevale Kristina Kočan, Nevenka Miklič Perne, Sara Nuša Golob Grabner, Tom Veber in Matic Ačko, ki v tej navezi zastopajo Štajersko, ter Anja Zag Golob, Maja Visinski Andrejc, Barbara Žvirc, Lucija Mirkac in Gašper Bivšek, ki zastopajo Koroško. Ilustracije so delo likovnih umetnic in umetnikov s Koroške, prispevali so jih Sašo Vrabič, Jernej Kovač Myint, Anastazija Pirnat, Laura Kumprej in Tjaša Rener.
Selektor in vodja projekta, Nino Flisar, o letošnji akciji Poezija na mestnih ulicah in izbranih sodelujočih pesnikih in pesnicah:
»Šestnajsta izvedba “Poezije na mestnih ulicah” ohranja preverjeno in uspešno sodelovanje pesnikov in likovnih umetnikov, v medsebojnem nadgrajevanju in oplajanju besedne in vizualne izraznosti – dveh najpomembnejših plakatnih sestavin. S tem skušamo najširši javnosti približati tako poezijo kot likovna dela, in to na mestih, kjer so običajno agresivni komercialni plakati, v tem primeru pa to postanejo mesta estetskega užitka in premisleka o sebi in svetu. Letošnjo izvedbo obeležuje sodelovanje s koroškimi pesniki, likovniki in institucijami ter izrazita razpršenost razstavnih oz. plakatnih mest in spremljevalnih dogodkov po več lokacijah. Sodeluje deset pesnikov s po eno pesmijo, pet jih prihaja iz Štajerske in pet iz Koroške. Preletimo najprej štajersko pesniško bero: lanskoletna Veronikina nagrajenka Kristina Kočan nam ponudi večplastno, metaforično skrbno zasnovano pesem občutenja biti z naslovom Medzua, Nevenka Miklič Perne nas v pesmi brez naslova popelje v spominsko impresijo, ki sproža tenkočutno refleksijo, pesem Izračun Matica Ačka načenja perečo okoljsko temo podnebnih sprememb, ob premisleku človekovega napuha, samozaverovanosti in njegove objektivizacije narave, Tom Veber v pesmi Nekaj svetega je v opazovanju sneženja fascinantnost tega pojava prestavi na pot preizpraševanja lastne eksistence, Sara Nuša Golob Grabner pronicljivo secira in razrešuje ljubezenski odnos v pesmi Rez. Pa še o poeziji koroških ustvarjalk in ustvarjalcev: pesem opice ene najvplivnejših slovenskih pesnic Anje Zag Golob je provokativna refleksija, ki jo opičja metaforika vodi v ostro karikiranje družbe, pesem Preko rek Barbare Žvirc s podobami človeka, umeščenega v naravo, skuša doumeti moč in doseg besed, Lucija Mirkac v pesmi dvojine Najina dežja s spretnim nizanjem glagolov pomensko intenzivira sintagmo »najina dežja«, ki zaznamuje kompleksen, a čustven odnos, pod naslovom Nazaj v posteljo nam Maja Visinski Andrejc ponudi pristno in prefinjeno erotično pesem, ki v svojem gibanju po površini teles ponuja globoka občutja, Gašper Bivšek se s Tihožitji posveti elementarnim življenjskim stvarem, zemlji, sejanju, rasti in ljubezni in jih mojstrsko zgnete v prepričljiv pesemski tok.
Petra Čeh je o selekciji likovnih umetnikov, nastalih ilustracijah in konceptu letošnje plakatne akcije povedala naslednje:
»Besedilo in podoba v plakatih Poezije na mestnih ulicah že nekaj let stopata z roko v roki, tokrat pa se iz mariborskih ulic širita še na Koroško. Likovni izbor letos vključuje pet koroških ustvarjalk in ustvarjalcev mlajše in srednje generacije. Nekateri izmed njih so že uveljavljena umetniška imena, medtem ko so drugi šele na začetku svoje umetniške poti. Vsak od sodelujočih umetnic in umetnikov je likovno opremil dve pesmi. Z raznolikim likovnim slogom, kakor so tudi pesmi, med sodelujočimi ni bilo težko najti dobrih kombinacij. Nekateri delujejo na slikarskem področju, drugi na ilustratorskem ali celo v grafiki. Med njimi so nekateri prepoznavni po figuraliki, drugi abstrakciji. Za vsa dela je ključen širok vsebinski in slogovni razpon, ki se je vzporedno prilagajal tematiki pesmi.«
Tjašo Rener navdihuje življenje v Gani, prepoznamo jo po barvno vehementnih delih in figuraliki. Tokrat se predstavlja z grafiko, v kateri se je poleg slikarstva vrsto let izpopolnjevala, namesto figuralnega motiva pa je posegla po abstrakciji, s katero je našla stik v poeziji.
Dela Saša Vrabiča so bila vključena na mnoge razstave in javne zbirke, navadno pa komentirajo različna razmerja v sodobni družbi. Izbrani pesmi je opremil s prepoznavnim figuralnim slogom.
Anastazija Pirnat sodi med mlajše avtorice, svojo prvo samostojno razstavo je imela leta 2021 v Galeriji Ravne. Izhaja iz slikarskega medija ter abstrakcije, čeprav so ji blizu tudi kolaž, fotografija ter drugi mediji in se v vsebini svojih del pogosto navezuje na literarna dela.
Tudi Laura Kumprej je avtorica mlajše generacije, ki stopa po poteh figuralike, v izrazitih barvah na njenih delih prevladujeta predvsem motiva krajine in živali, kar črpa v domačem koroškem ambientu, od koder izhaja.
Jernej Kovač Myint je svoje ilustracije prispeval že za mnoge knjige tako za otroke kot odrasle, ukvarja se z animiranim filmom ter sodeluje z lokalnim društvom oblikovalcev D.tajl. Figuralika je izhodišče njegovim motivom, ki jih po svoji maniri preoblikuje v samosvoje pravljične podobe.
Uroš Lehner - oOkie kot grafični oblikovalec in ilustrator že več kot deset let sodeluje pri projektu Poezija na mestnih ulicah, podpisan pa je tudi kot avtor vizualnih podob številnih kulturnih festivalov ter projektov s področja umetnosti, kulture in kulturne dediščine.
Plakati projekta Poezija na mestnih ulicah so v sodelovanju z vključenimi partnerskimi organizacijami razstavljeni na naslednjih prizoriščih in lokacijah ter bodo na ogled v naslednjih terminih:
Umetnostna galerija Maribor - UGM Studio (Trg Leona Štuklja 2, Maribor), 6. oktober–25. november 2023, plakat je vključen na povabilo kustosinje Brede Kolar Sluga, avtorice konceptualne razstave Zgodba o knjigi, posvečene predstavitvi Slovenije kot častne gostje na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu 2023. Plakat s pesmijo Opice Anje Zag Golob in likovno podobo Tjaše Rener bo tako predotvoril letošnji projekt Poezija na mestnih ulicah.
Plakatna mesta podjetja Snaga v središču Maribora, 20. -30. oktober 2023 – Podhod pod Titovo cesto (pri Slaviji, postaja pri Cityju in pred Zdravstvenim domom), Slomškov trg, Glavni trg, ulica Kneza Koclja (pod Titovim mostom).
Mladinski kulturni center Maribor – Kulturni inkubator (Koroška cesta 18, Maribor), 20.-30. oktober 2023. Kulturni inkubator je osrednje prizorišče praznovanja 30. obletnice MKC Maribor, ki bo potekalo med 19. in 26. oktobrom.
Plakatna mesta Javnega podjetja Komunala v Slovenj Gradcu, 23.—29. oktober 2023: TUŠ – Market (peš pot - naselje S8), Zdravstveni dom - parkirišče, avtobusna postaja – ob peš poti, Belveue - Legen – parkirišče, Upravna enota - parkirišče, Kulturni dom – ob pešpoti, Nama- križišče (Podgorska-Celjska c.) ob pešpoti.
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem (december 2023, 5 plakatov s koroškimi pesniki in pesnicami).
24. oktobra 2023 bo s pričetkom ob 17. uri potekal sprehod ob razstavljenih plakatih po prizoriščih in ulicah Maribora, ki ga bo vodil Nino Flisar, vanj pa bodo aktivno umetniško vključeni tudi pesnice in pesniki, ki bodo ob plakatih prebrali svoje pesmi ter likovniki in likovnice. Sodelujejo: Kristina Kočan, Tom Veber, Sara Nuša Golob Grabner, Maja Visinski Andrejc, Matic Ačko, Nevenka Miklič, Uroš Lehner. Zbirno mesto je v UGM Studiu (Trg Leona Štuklja 2, Maribor, kjer bodo sodelavci Umetnostne galerije Maribor pripravili kratek voden ogled po razstavi Zgodba o knjigi, zaključek pa bo v Kulturnem inkubatorju, kjer bomo obeležili 30 let od ustanovitve zavoda Mladinski kulturni center Maribor.
Drugi javni dogodek načrtujemo 26. oktobra 2023 ob 18. uri v Knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec, v organizaciji Koroške galerije likovnih umetnosti in knjižnice. Na dogodku bosta ob nastopu nekaterih sodelujočih avtoric in avtorjev, selektorja Petra Čeh in Nino Flisar spregovorila o projektu in izpostavila zanimiva izhodišča tega umetniškega sodelovanja. Sodelujejo umetnice in umetniki: Lucija Mirkac, Maja Visinski Andrejc, Barbara Žvirc, Tjaša Rener, Tom Veber, Sara Nuša Golob Grabner, Uroš Lehnerju in Matic Ačko.
Tretji dogodek z izbranimi koroškimi ustvarjalkami in ustvarjalci ter avtorjem bo potekal v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem v četrtek, 7. decembra ob 18. uri v okviru programa Ta veseli dan poezije.
Vabljeni k branju poezije in ogledu ilustracij na plakatnih mestih in prizoriščih po Mariboru, v Slovenj Gradcu ter na Ravnah na Koroškem!
Organizator: MKC Maribor
Partnerji: Umetnostna galerija Maribor, Koroška galerija likovnih umetnosti, Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec, Koroški osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, Društvo Umetnost za vse!
Vodja projekta in informacije: Petra Kolmančič, petra.kolmancic@mkc.si
Sofinanciranje izvedbe projekta: Mestna občina Maribor, Urad RS za mladino, Snaga Maribor.
Poezija na mestnih ulicah je del programa MKC Črka, ki spada v sklop literarnih prireditev, ki jih podpira Javna agencija za knjigo RS.
Na literarnem dogodku v atriju Vetrinjskega dvora (Vetrinjska ulica 30, Maribor) bomo v petek, 25. avgusta 2023, gostili mariborski predizbor državnega prvenstva v slamovski poeziji, na katerem bomo dobili dva finalista, ki se bosta 6. oktobra na osmem državnem prvenstvu v slamovski poeziji v Novem mestu potegovala za naziv državnega prvaka oz. prvakinje.
Pred državnim prvenstvom bo slovenska mreža partnerjev na področju slam poezije SloSlam, ki je bila ustanovljena leta 2016 (pod imenom SiSlam) in je usmerjena v razvoj, popularizacijo in promocijo slam poezije v Sloveniji ter v izobraževanje in izpopolnjevanje znanja ter veščin umetnikov, ki ustvarjajo na tem področju, organizirala še štiri predizbore, ki bodo potekali
v Celju (v organizaciji pisateljskega društva in knjižnice Celje, v kavarni Miško Knjižko, 30. 8.),
v Novem mestu (v organizaciji založbe in knjigarne Goga, na Glavnem trgu, 15. 9.),
na Ptuju (v organizaciji društva Slamuraji, v Kavarni Bodi, 29. 9.)
ter v Kranju (v organizaciji Layerjeve hiše v njihovih prostorih, 30. 9.).
Mariborski predizbor v pesniškem slamu organizirata Mladinski kulturni center Maribor in pesniško društvo Slam zverine v partnerstvu z Narodnim domom Maribor in KUD Codo. Dogodek bo potekal v obliki tekmovanja, na katerem bosta žirija in publika ocenjevali nastope prijavljenih pesnic in pesnikov. Nastopi bodo potekali v treh tekmovalnih krogov, na katerih nastopajoči in nastopajoče brez uporabe kostumov in rekvizitov predstavijo svoje avtorske pesmi, podrobni pravilnik tekmovanja je dosegljiv na spletnih straneh organizatorjev.
Nastope bo ocenjevala žirija občinstva ter vabljena žirija: pesnica in antropologinja Nežka Struc, pesnica in literarna kritičarka Tonja Jelen ter Blendor Sefaj, igralec, improvizator, stand-up komik in zmagovalec prvega slam večera Ožuljeni jezik v Mariboru. Dogodek bo moderirala Mojca Frim. Za nastop se lahko prijavite na ozuljenijezik@gmail.com, preko ZS sporočila na facebook strani Slam zverine, ali v Vetrinjskem dvoru, pol ure pred pričetkom dogodka.
Dodatne informacije: matic.acko@gmail.com, petra.kolmancic@mkc.si
Vabljene in vabljeni!
Nežka Struc (1987) je bila rojena v Mariboru, živi pa v Ljubljani. Je pesnica in antropologinja, kot producentka in književnica je samozaposlena v kulturi. Je avtorica pesniških zbirk Nihanja (Hiša poezije, 2017, zbirka Sončnica) in Do severnega sija (NUZ Ignor, 2021). Ukvarja se s vprašanji možnosti zvočne, vizualne in prostorske interpretacije poezije (razstava Prostor poezije: prostorska postavitev poezije; zasnova vokalne interpretacije Šalamunovega zvezka Vse kar sem objel je ušlo; interpretacija in prevod poezije Karmine Šilec, DERT, endemične pesmi; prostorska instalacija in vokalna kompozicija kot del performansa pre_več, avtorja Dejana Kobana). Leta 2017 je pri založbi Aristej soprevajala antropološko klasiko Bronisława Malinowskega Argonavti zahodnega Pacifika. Sodeluje pri Ignoru, platformi za literaturo, zvočenje, vizualne umetnosti in performans. Svoje prispevke objavlja v literarnih revijah (Poetikon, ludliteratura.si, Vrabec Anarhist). Je del ekip festivala Pranger in Pesniškega turnirja ter pisarne Ljubljane, Unescovega mesta literature.
Tonja Jelen (1988) je diplomirala iz slovenskega jezika in književnosti (2012, Filozofskafakulteta Univerze v Mariboru). Piše eseje, strokovne članke s področja literature, spremne besede in literarne kritike. Leta 2016 je pri založbi Litera izšel pesniški prvenec Pobalinka. Pred kratkim je izšla druga pesniška zbirka Greva, ostajava, saj sva (Kulturni center, 2020). Od leta 2019 ima status samozaposlene v kulturi.
Blendor Sefaj (1994) je občinstvu znan kot igralec, improvizator, stand-up komik in zmagovalec prvega slam večera Ožuljeni jezik v Mariboru. Opišemo ga lahko z "nekdo, ki si ga nekje že videl ali kaj slišal o njem, vendar ga ne poznaš". Je hitrega jezika in kanček počasnejših misli, kar povzroča smeh med gledalci in stres v zasebnem življenju. Njegovo ime pove vse, kar je potrebno vedeti o njegovem humorju in njemu samem: eklektična mešanica zgodb, šal in razmišljanj iz vidika osebe, ki je magnet za bizarno.
Dogodek organiziramo MKC Maribor - MKC Črka in Pesniško društvo Slam zverine, v sodelovanju z Bando ferdamano, Kud Codo, Vetrinjc - Bar Coda in Narodnim domom Maribor – Vetrinjskim dvorom, s finančno podporo Mestne občine Maribor in Ministrstva za vzgojo in izobraževanje - Urada RS za mladino. Dogodek spada v sklop literarnih prireditev programa MKC Črka, ki jih sofinancira Javna agencija RS za knjigo.
Osem kratkih video del, ki združujejo poezijo, video in računalniško animacijo oz. grafiko, bo od 23. avgusta 2023 na ogled na različnih prizoriščih festivala Dnevi poezije in vina.
Mladinski kulturni center (MKC) Maribor je od leta 2010 samostojno ali v navezi s partnerji sproduciral 40 kratkih video del v okviru programa Videopoezija MKC Črke. Pri delih gre za umetniško povezovanje sodobne slovenske poezije avtoric in avtorjev mlajše generacije z video deli umetnic in umetnikov različnih profilov, oboje pa je nadgrajeno z zvočno ali glasbeno opremo.
Za vidnost in prisotnost videopoezije na slovenski umetniški sceni v zadnjem desetletju in pol sta zaslužna predvsem videoumetnik Jože Slaček in Petra Kolmančič kot avtorica in producentka, Maribor pa se je zagotovo vpisal na zemljevid videopoezije kot mesto, v katerem se je v Sloveniji sproduciralo največ tovrstne produkcije (Zavod Naključje 7 – 14 produkcij, MKC Maribor – več kot 40 produkcij, Festival Pranger – več kot 40 produkcij ter ustanovljena nagrada Vizir za najboljši pesniški video).
Pesnica Petra Kolmančič in videoumetnik Jože Slaček sta kot umetniški in producentski tandem pod okriljem MKC Maribor javnosti pogosto razkrivala nove možnosti popularizacije in prezentiranja poezije, ki jih omogoča bliskovit razvoj mobilne tehnologije (možnosti, ki jih je omogočila tehnologija QR kod in uporaba novejše računalniške tehnologije za obogateno resničnost AR ali Augmented Reality). Poezija je na ta način vstopala v nova okolje in preizkušala nove tehnološke možnosti prezentacije in bivanja v interaktivnem virtualnem svetu.
Fotografije v galeriji: Jože Slaček, Insert // Jože Slaček, Videopoezija // Lučka Zorko, Violina se je zapičila // Toni Soprano // Vešče v novembru
Video dela, ki jih je na povabilo programske vodje festivala Kristine Kočan odbrala Petra Kolmančič in bodo predstavljena na festivalu Dnevi poezije in vina na Ptuju avgusta 2023 v programskem sklopu Poezija in prostor, predstavljajo izjemno raznolike ustvarjalne sloge in pristope, med njimi so tri dela, narejena po pesmih avtorjev, ki letos gostujejo na festivalu (Borut Gombač, Denis Škofič, Miriam Drev), ter dve deli videopoezije, ki bosta na festivalu predstavljeni premierno (Jože Slaček & Jurij Hudolin: Pudak ter Jože Slaček in Miriam Drev: Ko hodim med drevjem, me ni … - slednje je bilo sproducirano na povabilo festivala Dnevi poezije in vina na Ptuju). Ob omenjenih avtoricah in avtorjih so v izbor vključeni še Tomaž Praunseis, Matej Jarc, Veronika Dintinjana, Kristijan Robič, Toni Soprano Meneglejte, Kristina Kočan in Maja Vidmar.
Na otvoritvi projekcij dne 23. avgusta bo pred pričetkom predvajanja ob 19. uri v Mestnem kinu Ptuj potekal pogovor o videopoeziji s Heikom Strunkom (Nemčija, ZEBRA Poetry Film Festival) in Petro Kolmančič, ki nam bosta osvetlila razvoj in pomen video poezije oz. pesniškega filma. Pogovoril bo vodil Aljoša Toplak, sledil pa mu bo program video projekcij z izborom pesniških filmov na različnih lokacijah po starem mestnem jedru Ptuja: dvorišče za Mestnim kinom Ptuj, Fürstova hiša, Hotel Mitra, Slovenski trg, Vrazov trg. Dve video deli bosta ob tej priložnosti javnosti predstavljeni premierno, to sta video deli Pudak in Ko hodim med drevjem, me ni.
Izvedba projekta poteka na povabilo in v sodelovanju s projektom Dnevi poezije in vina 2023.
Program MKC Črka financira Mestna občina Maribor, dogodek pa spada v sklop literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija RS za knjigo.
Ljubljana in Maribor, 4.–9. julij 2023
Med 4. in 9. julijem 2023 bo potekal že 13. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti, ki je letos posvečen prevajanju slovenske otroške in mladinske književnosti. Od leta 2010 je seminar združil okrog 100 prevajalcev in prevajalk iz več kot 25 držav oz. jezikovnih okolij. Na seminarju je doslej sodelovalo 13 mentorjev in mentoric, izbranih je bilo več kot 40 slovenskih avtorjev in avtoric, vključeval pa je več kot 80 strokovnih sodelavcev in sodelavk – od predavateljev_ic, moderatorjev_k, založnikov_ic in drugih strokovnjakov_inj s področja slovenske književnosti in kulture.
Strokovni del programa je namenjen udeležencem_kam seminarja, večerni dogodki z avtorji in avtoricami pa so odprti za vso zainteresirano javnost. Vljudno vas vabimo na štiri javne literarno-pogovorne večere v sklopu seminarja.
Torek, 4. julij 2023, ob 18.30, Vila Zlatica v Rožni dolini (Ljubljana)
Slavnostno odprtje 13. mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti s predstavniki soorganizatorjev in partnerjev. Pogovor o sodobnem slovenskem stripu in »prevajanju oblačkov« z gosti Ramom Cunto, Miho Hančičem, Anjo Zag Golob in Pio Nikolič. Pogovor povezuje Gašper Rus.
V sodelovanju z Mednarodno ustanovo – Forumom slovanskih kultur in Mestno občino Ljubljana.
Sreda, 5. julij 2023, ob 19.30, oder »Pod hrastom«, Kulturna četrt Minoriti (Maribor)
Pogovor povezuje Petra Vidali.
Četrtek, 6. julij 2023, ob 19.00, atrij Vetrinjskega dvora (Maribor)
Pogovor povezuje Ajda Strajnar.
Petek, 7. julij 2023, ob 18.30, Grajska kavarna Pokrajinskega muzeja Maribor
Pogovor povezuje dr. Jerneja Ferlež.
Seminarja se bo letos udeležilo 12 prevajalcev in prevajalk iz 11 držav, in sicer: Ismet Bekrić, Martina Erhart, Zuzana Finger, Māra Gredzena, Kateřina Honsová, Vera Majstorović Hristić, Gabija Kiaušaitė, Alexander Rath, Lucia Gaja Scuteri, Shai Sendik, Evgeniia Shatko in Jeremi Slak.
Cilj seminarja je povečanje števila knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del na tujem, boljša informiranost prevajalcev_k ter vzpodbujanje čim tesnejšega sodelovanja med slovenskimi avtorji_icami, prevajalci_kami ter slovenskimi in tujimi založbami.
Na prevajalskih delavnicah se bodo udeleženci_ke s pomočjo gostujočih avtorjev_ic in strokovnih vodij, Iztoka Ilca in Mateje Seliškar Kenda, ukvarjali z izbranimi odlomki iz stripa Tik je šel v gozd po drva (VigeVageKnjige, 2022) Rama Cunte in Mihe Haja, zgodb za otroke Anje Štefan Štiri črne mravljice. Od jutra do jutra (ilustracije Tomaž Lavrič; Mladinska knjiga, 2022), mladinskega romana Ava (Mladinska knjiga, 2021) Suzane Tratnik, za katerega je letos prejela Levstikovo nagrado za izvirno leposlovno delo, ter prve knjige z naslovom Pobeg (ilustrirala Marina Gabor; Miš, 2020) iz pustolovske serije Ognjeno pleme Igorja Karlovška.
Ob delavnicah in raznolikem spremljevalnem programu, ki ga v prvem delu pripravljamo skupaj z Ljubljano, Unescovim mestom literature in mednarodnim projektom LitTransformer, bodo seminaristi_ke poslušali predavanja slovenskih in tujih strokovnjakov_inj s področja sodobne slovenske književnosti, založništva, teorije in prakse prevajanja ter promocije slovenske literature. Letos bodo sodelovali_e: pesnica, skladateljica in raziskovalka zvoka dr. Nina Dragičević s predavanjem »BECAUSE THE NEIGHBOURS CALL THE CITY ON OUR HOUSE OF MADE-UP FAMILY«: Minority Poetry as an Acousmatic Machine in Relation to Ordinary Speech« (v angleškem jeziku); ameriški prevodoslovec, prevajalec in predavatelj dr. Aron Aji s predavanjem »Global Circulation of Literature« (v angleškem jeziku); Diana Pungeršič, prevajalka in literarna kritičarka, s predavanjem »Od Marjetice do Jamretice – vpogled v strategije in zagate prevajanja del za otroke in mladino«; Katja Urbanija, vodja področja mednarodnega sodelovanja na Javni agenciji za knjigo RS, bo sodelujočim predstavila mehanizme in možnosti (so)financiranja prevodov in prevajalcev slovenske književnosti; vodnica in raziskovalka mariborske zgodovine Barbara Izlakar pa bo udeležence_ke popeljala skozi flosarski in literarni Maribor.
Foto: Nina Medved
Operacijo »Slovenija, osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu – model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Lokalni gostitelj prevajalskega seminarja je Mladinski kulturni center Maribor.
Od 3. julija dalje bo na Doživljajskem igrišču v Malem betnavskem gozdu na ogled razstava z naslovom Našli smo svojo knjig, našli smo svoj svet, ki je bila narejena za letošnji festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru in je rezultat sodelovanja Mladinskega kulturnega centra Maribor - Slovenski dnevi knjige v Mariboru, Doživljajskega igrišča, in Mariborske knjižnice.
Ilustracija: Jasmina Havziji, 9. razred
Na razstavi se z ilustracijami iz svojih najljubših knjig predstavljajo učenci OŠ Franceta Prešerna Maribor, ki so raziskovali v okviru projekta Mariborske pravljične poti – Unesco dediščina v rokah mladih. Razstavo sta pripravila Zdenka Gajser in Robert Kereži iz Mariborske knjižnice in mentorici Irena Gradišnik in Radeja Lokar Rutar iz OŠ Franceta Prešerna. Razstava, ki je bila premierno predstavljena na 26. Slovenskih dnevih knjige v Mariboru in na Festivalu Lent na Art Kampu v mestnem parku, bo v juliju in avgustu na ogled v Doživljajskem igrišču v Malem betnavskem gozdu.
