O festivalu

MFRU (v organizaciji MKC Maribor in Zavoda uho; oko:) ima v Sloveniji bogato tradicijo, saj velja za eno od osrednjih institucij računalniške umetnosti, ki s svojo stalno dejavnostjo skrbi za njeno prepoznavnost in razvoj. Ob ustanovitvi leta 1994 je bil eden prvih v tem delu sveta ter prvi in edini v Sloveniji. Od svojih začetkov je v Sloveniji in širši regiji opravil pionirsko delo pri predstavljanju teorije in prakse računalniške umetnosti ter novih medijev, s čimer pomembno prispeva k njihovi promociji in uveljavitvi, hkrati pa vzpostavlja temeljno kreativno jedro - v smislu produkcije novih intermedijskih del - v tem prostoru. MFRU tako zapolnjuje pomembno kulturno programsko nišo, s čimer Maribor uvršča med konkurenčna evropska festivalska mesta.

MFRU je obravnaval raznovrstne teme, kot so potenciali medijskih podob, računalnik in življenje, medijska umetnost, tehnološki napredek itd., ter gostil številne ugledne goste (Edvard Zajec, Peter Weibel, Stelarc). Leta 1994 je festival v Mariboru vzpostavil Jože Slaček, do danes pa so ga vodili številni domači in tuji selektorji, med njimi Marina Gržinić, Eva Ursprung, Dunja Kukovec, Aleksandra Kostič, Jaka Železnikar, Aleš Vaupotič, Simona Vidmar, Jurij Krpan in Marko Ornik.

Po besedah aktualnega programskega direktorja, Marka Ornika, se je z izdajo preglednega kataloga in vzpostavitvijo spletnega arhiva zgodil prelom, ko lahko govorimo o festivalu računalniških umetnosti prej in potem. Festival vstopa v novo obdobje reorganizirane programske in organizacijske strukture festivala, s čimer se širi in postaja bolj kompleksen, sledi pa viziji nadaljnje širitve. Posamezne festivalske enote sledijo vsakoletni temi festivala.

MFRU tako občinstvo seznanja in izobražuje o sodobni intermedijski umetnosti, neguje kulturno zavest širše javnosti in mladih, preko performativnih dogodkov pa posega v javni prostor, povezuje regije, raziskuje računalniško umetnost, jo dokumentira in arhivira. Pri tem gre predvsem za področja, ki ne sodijo v mainstream, to je ali v sklop etablirane "visoke kulture" ali pa komercialne oz. profitno naravnane pop-kulture. Ena od temeljnih vizij festivala je namreč povezovanje sorodnih kulturnih institucij v Mariboru in širši regiji. Preko tovrstnih partnerskih povezav se namreč individualni projekti nadgrajujejo, poglabljajo in povečuje se njihova dostopnost, o njih pa se tudi bolj učinkovito in na široko informira.

Promocija posameznih prizadevanj in udejstvovanj lahko skozi skupne kanale obveščanja / ozaveščanja v večji meri nagovori zainteresirano javnost. V opisanem partnerskem povezovanju potencial prepoznava vse več kulturnih akterjev, ki si prizadevajo za sorodne cilje ter ustvarjajo v polju sodobne konceptualne in kritične umetnosti, to je umetnosti, ki se v zavesti širše javnosti šele prebuja in si utira lastno in drugačno pot umetniškega izražanja. V takšno neformalno mrežo se zaenkrat povezujejo MFRU in širše MKC Maribor, Kulturni Inkubator, Zavod uho; oko: Maribor, Zavod Udarnik, Fundacija son:DA, KIT Kibla, Danes, Etnika, UGM itd., v prihodnosti pa pričakujemo še več partnerjev. Svojo prepoznavnost festival krepi z vzpostavljanjem evropskega dialoga in sodelovanjem z veleposlaništvi, kulturnimi centri, (javnimi) zavodi, institucijami, fundacijami ter primerljivimi tujimi festivali. Povezovanje v širšo kulturno mrežo, infrastrukturne pridobitve (nov center za intermedijske umetnosti v Mariboru) in prenos aktivnosti na spletno televizijo pričajo o temeljni povezovalni in pionirski vlogi festivala.