Olivera Eraković

Torek, 3. november 2009, ob 18. uri

Kulturni Inkubator, Koroška c. 18, Maribor

Vabimo vas na odprtje in ogled razstave črnogorske slikarke Olivere Eraković.

Olivera Eraković je rojena v Nikšiču. Diplomirala je na Akademiji likovnih umetnosti v Trebinju, leta 2006, pri prof. Marku Musović. Sodelovala je na skupinskih razstavah in imela tri samostojne razstave: Galerija Nikola I, Nikšič-, Galerija Josip-Bepo Benković, Herceg Novi, Galerija Centar, Podgorica. Živi in ustvarja v Nikšiču ter kot kustos dela v galeriji NIkola I. Trenutno je na postdiplomskem študiju na AGRFT v Ljubljani.

Predstavitve novejše črnogorske likovne umetnosti so v Sloveniji prava rariteta, zato je pomenila razstava Sodobno črnogorsko slikarstvo - Od figuralike do znaka, ki jo je lani priredila Narodna galerija v Ljubljani, v sodelovanju z Narodnim muzejem Črne gore v Cetinju, izjemno priložnost vpogleda v tamkajšnje likovno dogajanje, dejansko prvič po razpadu nekdanje skupne države. Žal je v Mariboru stanje še nekoliko slabše, saj smo skorajda popolnoma izgubili nekdaj pogostejše kulturne stike s Črno goro, ki nas očitno privlači le še zaradi svoje čudovite obale in možnosti ekonomskega sodelovanja. Svetla izjema je bila nedavna razstava plakatov prominentnega umetnika Dimitrija Popovića, svetovljana, sicer rojenega v Cetinju, vendar že dolga leta živečega v Zagrebu, ki je ob tej priložnosti ustvaril tudi poseben plakat za Verdijevo opero Traviata, izvajano v mariborski operi. Slikarska razstava stiliziranih figuralnih kompozicij Olje Eraković, predstavnice mlajše generacije črnogorskih likovnih ustvarjalcev, v Kulturnem inkubatorju MKC Maribor, pomeni zato dobrodošlo popestritev domače kulturne ponudbe in morebitno možnost nadaljnjega sodelovanja, kljubujoč vsem neznanskim težavam pri prenašanju umetniških del preko številnih novonastalih meja.

Umetnica se osredotoča na geometrijsko stilizirano človeško figuro ali samo glavo, ki jo praviloma izrisuje s čopičem, kot bi na platnih ustvarjala grafite, nakazujoč Basquiatovo izročilo. Slikovno površino izpolnjuje s točkami, lisami, cikcakastimi in vibastimi linijami ter krogci, ki se neredko nahajajo v kombinaciji s križci na pravokotni mreži v smislu priljubljene otroške igre, sicer pa lahko obliko mreže in njene izpeljanke lestve najdemo kot pogost likovni objekt s prikrito simbolično vsebino (napr. lestev namesto vratu ipd.). Človeške glave zavzemajo malodane celotno slikovno površino, posredujoč klavstrofobično atmosfero osamljenosti, skorajda izolacije, za razliko pa so (bolj ali manj) celopostavne ženske in moške figure vkomponirane bodisi v intererje ("Vrata so lahko vhod ali izhod") bodisi v urbane eksterierje ("Paris"), ki so prostorsko bolj odprti, komunikativni, pri čemer sovpada prevladujoča pravokotna geometrijska stilizacija likov z oblikami arhitekture. Olja Erakovič se pri upodabljanju glav poigrava s picassovskimi nosovi oziroma profili, prav tako pa navezuje z nekaterimi ornamentalno učinkujočimi simboli in koloritom na Matissove poznejše kompozicije, posredujoč likovni celoti nadih otroškosti ali še bolje adolescence. Pričujoči ciklus tako odraža avtoričino poglobljeno razmišljanje o eksistenčnih problemih v urbanem okolju, odtujenosti, hrepenenju po boljšem jutri, vendar skozi igrivost hkrati izžareva veliko mero optimizma, opozarjajoč na nujnost pristnejših medčloveških odnosov.

Mario Berdič

Razstavo omogočilo: Ministarstvo kulture, sporta i medija Crne Gore

Vljudno vabljeni!

Kulturni Inkubator je program Mladinskega kulturnega centra Maribor.